V sklopu občinskega praznika Sežana organizira Planinsko društvo Sežana pohod » Gremo peš  na Kokoš«. Letošnji pohod, ki smo ga izpeljali v nedeljo, 20. avgusta je bil že 17 po vrsti. Dan je bil lep, sončen z visokimi temperaturami, poti, ki so vodile na vrh pa  izpeljane v hladni senci.  Pohoda se je udeležilo nekaj čez 30 pohodnikov. Nekaj teh je odšlo s planinsko vodnico Mirjam Frankovič Franetič iz lokavske smeri, nekateri pa so iz ostalih smeri prišli individualno. Pohodnike se je vpisovalo v knjigo evidence vsakoletnih udeležencev za kar se prejme simbolično nagrado, za tri pohode bronasto, za šest pohodov srebrno, za 9 pohodov zlato značko, za 12 pohodov pa Priznanje s priložnostno nagrado. Nekaj značk se je tudi podelilo, bilo pa je kar nekaj novih pohodnikov, ki so pohod opravili prvič. Planinsko društvo je na cilju  delilo čaj ter pecivo, za dobro voljo pa so poskrbeli domači muzikanti »Barški trio« iz Barke.

Mirjam Frankovič Franetič

Na pot smo odšli dokaj zgodaj tako, da nam je prijala kava in krajši postanek v kraju, kjer so se pripravljali na čebelarsko praznovanje. Četrt čez sedmo uro smo se podali na pot proti gozdu, najprej po precej zaraščeni poti s slabo vidnimi markacijam, kasneje pa v senci z ugodno naravo klimo. Ta nas je hladila ves čas dokaj strmega vzpenjanja na vrh Rogača.  V eno smer smo prehodili skoraj 10 kilometrov in opravili nekaj čez 1000 m vzpona. Pod križem Velikega Rogatca je bil zvonček za srečo, tu smo se fotografirali in občudovali vrhove. Z ene strani je bila Menina planina, proti severovzhodu Raduha, viden je bil greben Olševe, proti zahodu Velika Planina, desno od nje pa greben z najvišjimi vrhovi Kamniško- Savinjskih Alp. Odločili smo se, da sestopimo v smeri Lepenatke po zelo zahtevni poti. Nadeli smo si čelade in se previdno spuščali po strmem grebenu navzdol na planino Kal, kjer ni bilo več košatih dreves in sence. Bilo je pasje vroče in blažen je bil izvirek vode, ki je polnil korito za napajanje živine. Ta se je pasla na travnatih pobočjih Lepenatke. Sledil je sestop po široki gozdni cesti po kateri je pripeljal traktor s prikolico. Prevažal je kravo na pašo. Hodili smo v glavnem po nemarkiranih gozdnih cestah v smeri proti Lenartu in Gornjem Gradu. Z vodo tudi nismo imeli težav, bilo jo je dovolj ob potokih. Tu pa tam je bilo na strmih pobočjih opaziti kako samotno kmetijo, kjer so se na sočnih travnikih pasle krave. Manj prijazno pa je bilo bivanje dveh mladih muck, verjetno zapuščenih ob zabojnikih za smeti. Najprej sta nas od daleč spremljali in mijavkali, kasneje sta se  nam približali, siva mi je celo zlezla v naročje. Seveda bi jo najraje kar odnesla s seboj, bi pa druga bolj plašna muca ostala sama. Z bližnje kmetije sta se z avtomobilom pripeljali domačinki, namenjeni na čebelarsko praznovanje v Gornji Grad. Z njima sta se po avtomobile odpeljala tudi Mirka in Saša in nam tako prihranila nekaj kilometrov hoje. Med vožnjo proti domu smo se ohladili s »hladnim Rogačem« in bili ponosni da smo osvojili tistega, ki se kar visoko vzpenja nad Gornjim Gradom. MFF

V soboto, 10. junija, je bilo pred Planinskim domom na Kalu veselo, saj je Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s PD Hrastnik, Planinskim domom na  Kalu in občino Hrastnik pripravila velik planinski dogodek Dan slovenskih planincev. Na razglednem travniku pred domom se je zbralo tisoč dvesto nasmejanih odraslih in mladih planincev, turnih kolesarjev, plezalcev, gibalno oviranih, tekačev ter drugih ljubiteljev gora in narave iz vse Slovenije. Med udeleženci smo bili tudi planinci iz PD Sežana, OPD Koper in PD Postojna, saj je predsednica MDO PD Primorske Marija Kuhar organizirala skupen avtobusni prevoz. V jutranjih urah smo se odpeljali do Hrastnika, od koder se nas je večina podala na daljšo, 2 uri in pol dolgo in strmo pot preko Klobuka na Kal. Nekaj pohodnikov se je odpeljalo na višje izhodiščne točke in se na prizorišče podalo po krajših poteh. Organizatorji so pripravili živahno in pestro dogajanje, tako da je na številnih delavnicah in na stojnicah vsak zase našel nekaj zanimivega. Pestra je bila tudi ponudba hrane in pijače. Medtem, ko je na Primorskem in ponekod po Sloveniji deževalo, smo tu preživeli lep sončen dan.  Ob 12.30 je bil zbor praporščakov PD, katerega se je udeležil tudi naš praporščak iz PD Sežana Tomaž Bole. Ob 13. uri se je pričela osrednja prireditev s sprevodom praporščakov. Do pričetka slavnostnega programa sta nas z lastnimi skladbami zabavala člana dueta Simi, slepa Simona in Miha Jakopin. Za uvod je Riki Majcen zapel planinsko himno Oj Triglav, moj dom. Prisotnim je za dobrodošlico spregovoril predsednik PZS Jože Rovan. Množico dobro razpoloženih planincev sta v svojem lokalnem okolju pozdravila tudi predsednik PD Hrastnik Vojko Zupančič in župan Občine Hrastnik Marko Funkl ter predsednik MDO Zasavja Jože Prah. Osrednji govornik, alpinist in publicist Viki Grošelj, je poudaril pomen hoje za kvalitetno življenje in nam naštel nekaj svojih misli iz bogatih pohodniških izkušenj. »Hoja je izhod iz histeričnega sveta. Bolj kot hitimo, manj časa imamo. Hoja nas vedno upočasni. Med hojo lažje razmišljam in me sprošča. Hoja je najboljši odgovor na norosti modernega sveta.«                                                         Nazadnje je dogajanje sklenil krajši koncert skupine Orleki in Navihanih muzikantov, ob zvokih katerih smo tudi zaplesali in tako še dvignili veselo razpoloženje.

Vesna Pečar

Foto: Mirjam Frankovič Franetič

V letošnjem letu praznuje Jamarsko društvo Sežana 390 let turizma v jami ter 60 let ponovne ureditve in odprtja jame za turistične oglede. V preteklosti sta naši društvi nekaj let skupno delovali, sta pa zelo povezani tudi v današnjem času.  Prav zaradi te povezanosti  smo ta dogodek skupno obeležili s pohodi in ogledom jame Vilenice. Zbrali smo se pred Jamarskim domom, kjer sta nas pozdravila Jordan Guštin, predsednik Jamarskega društva Sežana ter Doroteja Kavčič, predsednica Planinskega društva Sežana. Planinski vodnik Marko Uršič se je z odraslimi planinci podal na Stari tabor, medtem ko sem najmlajše planince s starši vodila do lipiškega kamnoloma ter  krožno po gozdni stezi mimo pastirskih hišk nazaj do Jamarskega doma pred jamo Vilenico. Med potjo sem otrokom prebrala ljudsko pripoved o deklici Marini in vilah v Vilenici. Sledil je voden ogled jame z vodnico Alenko Gabrielo Ščuka. Po ogledu jame so se pohodniki okrepčali s sokom in joto ter tako sklenili skupni aktivnosti. Mirjam FF