mirjam frankovic franetic

USPEŠEN PODVIG NA KRASEN VRH- KRASJI VRH

Zbralo se nas je šest prijateljev gora, kateri smo želeli osvojiti Krasji vrh, najvišji vrh Polovnika. Z avtomobili smo se odpeljali do parkirnega prostora pri koritu nad Drežniškimi Ravnami. Zjutraj je bilo še nekoliko z oblaki zastrto nebo, ki pa se je kmalu začelo jasniti. Vzpenjali smo se najprej po dokaj strmi poti, ki se je nekaj krat položila, višje, na višini 1300 m pa smo si nataknili gamaše, da nam sneg ne bi ušel v čevlje. Med vzpenjanjem smo se nekajkrat ustavili, globoko zadihali, nato pa smelo nadaljevali pot proti vrhu. Srečali smo dva domačina, ki sta sestopala in nam potrdila, da je danes res lepo vreme za obisk tega vrha, na katerega so zelo ponosni. Za Miklavževo vsako leto organizirajo nanj vzpon, v dolini pa jih obišče Miklavž. Nad gozdno mejo se nam je odprl prelep razgled v dolino reke Soče, na smaragdno obarvano Sočo, katero je tako lepo opisoval naš pesnik Simon Gregorčič, krasna si bistra hči planin… Preplavila so nas prelepa čustva in zavestna potrditev, da smo lahko ponosni na naše prednike, ki so prelivali kri za ohranitev naše prelepe domovine. Svoje planinske prijatelje sem na kratko seznanila tudi z zgodovino bojev med 1. sv. vojno in s soško fronto na tem območju. Takoj, že v začetku soške fronte so Krasji vrh zasedli Italijani. Na južnem pobočju Polovnika, pod Krasjim vrhom, na višini 1565 m so naredili koluje, okrogle betonske podstavke za vojaške položaje in namestitve topov. Koluje smo prav lepo videli pri sestopanju z vrha. Seveda pa smo bili veseli, da stojimo na vrhu, nekateri prvič, drugič ali celo večkrat. Lepo se je povzpeti na ta vrh in se ozreti na vse grebene in gorovja, vse do morja… Kako lepa je ta naša Slovenija…. Pri sestopanju smo srečali še tri planinke, ki so se pogumno vzpenjale proti vrhu. Med vožnjo proti domu pa smo si ogledali še slap Veliki Kozjak, visok 15 m. Potok Kozjak je izdolbel slikovita korita, slap pa naj bi dobil ime od takrat, ko so v teh krajih hoteli zatreti kozjerejo in so domačini tu skrili svoje koze.

Proti domu smo se vračali polni lepih občutkov, da smo v tako lepem, sončnem dnevu lahko doživeli vse to kar nas je osrečilo.

Mirjam Frankovič Franetič

FOTO: Mirjam FF

POHOD NA KRASJI VRH

Predloga_razpis izleta_ PD Sežana_KRASJI VRH,28.4. 2024

POHOD PO MAGAJNOVI POTI

Pohoda se je udeležilo 35 udeležencev. Obe skupini smo hodili skupaj do ceste, ki vodi za Neverke in Pivko. Prevzela sem vodenje, medtem, ko je bila na začelju Vesna Pečar. Pomagala pa nam je tudi članica UO Mirka Suhadolnik. Po poti smo se ustavljali in spoznavali naravno in kulturno dediščino Vremske doline na tak način kot je opisana v aplikaciji Magajnova pot. Poudarek sem dala prelepi krajini, zeleni dolini z reko Reko, cerkvami, rodovitnimi polji in kraji z zanimivimi imeni. Te je opisal v knjigi »Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih« France Magajna, brat pisatelja dr. Bogomirja Magajne. Ustavili smo se pred njuno domačijo v Gornjih Vremah, kjer sem povedala nekaj podatkov o njunem življenju in delu ter omenila tudi njihovega nečaka Ivka Spetiča Magajna, ki živi v Ilirski Bistrici in je nedavno izdal že osemindvajseto knjigo. Pred cesto, ki vodi proti Neverkam in Pivki sva se skupini ločili. Krajšo pot s povratkom v dolino je prevzela Vesna Pečar. V tej skupini so bili v glavnem družine z manjšimi otroki, člani našega društva. Ostali smo se povzpeli proti vrhu, kjer smo srečali dijake Poljanske gimnazije iz Ljubljane. Ti so morali po svojem učnem programu opraviti določene športne vsebine. Na vrhu je bilo kar precej vetrovno, mi pa smo nadaljevali pot po grebenu z ogledom cerkvice sv. Urbana. Tu smo pomalicali in se za krajši čas spočili nato pa nadaljevali s sestopanjem po krožni poti na Malo Vremščico in navzdol vse do vagona LD Timav Vreme, kjer smo se tudi za krajši čas ustavili in se spočili. Za hojo navzdol skozi vas Dolnje Vreme in vse do izhodišča pred dvorano Rudnika vreme smo rabili še dobro uro. V dvorani Rudnika Vreme so nas člani društva TKŠD Urbanščica postregli z joto, čajem in keksi. Skupina, ki jo je vodila Vesna Pečar je prišla pol ure pred nami. Vsi pohodniki so bili navdušeni nad potjo in izrazili velike pohvale. Ob 14. uri pa smo si ogledali še kulturni program, ki ga je društvo pripravilo ob 120. obletnici pisateljevega rojstva. Udeleženci so poslušali še krajši življenjepis pisatelja, nekaj njegovih misli ter zaploskali ljudskim godcem »Kergelcem izpod Ahca« in mladi Emi Sluga, ki je zaigrala na harmoniko. Tako se je zaključil, po vrsti že 16. Magajnov pohod, namenjen spominu domačega pisatelja dr. Bogomirja Magajne.

Mirjam Frankovič Franetič

IZ SORIŠKE PLANINE PO GREBENU RATITOVCA

Na razpisan pohod se je prijavilo 10 planincev tako, da smo se s tremi avtomobili odpeljali do Zalega Loga v Selški dolini, kjer smo pustili en avtomobil ter se z drugima dvema odpeljali do izhodišča poti na Soriški planini. Do najvišje točke na grebenu Ratitovca smo rabili nekaj več kot dve uri. Seveda smo se med hojo ustavljali, pogledali naokrog, se tudi fotografirali in kaj lepega rekli. Z iskanjem gob pa nismo imeli sreče, našli smo le vabljive rdeče mušnice. Pred nami pa je nekdo le našel dva lepa jurčka. Greben Ratitovca je bil kar dobro obiskan, saj je bila nedelja in lepo vreme, pogrešali smo le razglede na sosednje vrhove, ki so tokrat bili zamegljeni. Pri Krekovi koči je bilo veliko število pohodnikov, ki so okušali dobre jedi, predvsem pa flancate, ki so jih sproti pripravljali. Privoščili smo se jih še tople, res so bili mehki in slastni. Krekova koča je kar dve leti slavila kot »Naj planinska koča«. Pri njej pa sem pogrešala tablo z napisom za sestop v smeri do Povdena in Zalega Loga tako, da smo sestopili do Prtovč in Železnikov ter od tam organizirali prevoze do ostalih avtomobilov. Postanek je bil v našem srednjeveškem mestu Škofja Loka, ki je bila prvič omenjena leta 930 kot Lonca. Cesar Oton II (1184-1220) je loško ozemlje dodelil freisinškemu škofu Abrahamu v fevd. To je bila takrat Stara Loka. To so ustanovili škofje kot svojo upravno in gospodarsko središče, saj je bil kraj na strateško pomembnem križišču. V starem mestnem jedru smo si privoščili kavo in osvežilno pijačo in občudovali njeno prelepo kulturno dediščino. Čakala nas je samo še vožnja proti domu.

Razpisan pohod na Tofano di Rozes je odpadel

Dragi planinci, ki ste želeli na ta pohod!

Zaradi nestabilnih vremenskih razmer ter zapadlega prvega snega na gori, sem pohod odpovedala. Večina prijavljenih udeležencev, bilo vas je 15, ni imela za te pogoje ustrezne opreme. Razpis bomo ponovili v naslednjem letu! Vsem lep pozdrav! Mirjam

GORA V DOLOMITIH ” TOFANA DI ROZES”( 3225 M)

VABILO NA ENODNEVNI POHOD NA GORO TOFANA DI ROZES ( 3225m) – nezahtevna označena pot/ via normale

Kdaj? V soboto, 2. 9. 2023

Tofana di Rozes je gora v Dolomitih, v provinci Belluno v Venetu v Italiji. Nahaja se zahodno od letovišča Cortina d,Ampezzo in je najbolj priljubljen vrh v skupini Tofane v Dolomitih. Z vrha kjer je križ je lep pogled na sesednji vrh imenovan Tofana di Mezzo, na katerega pripelje žičnica. Ob lepem vremenu pa seže pogled na Dolomite z Marmolado s svojim ledenikom.

Odhod: ob 4. uri zjutraj iz parkirnega prostora pred občinsko stavbo v Sežani. Rezervirali smo kombi za 8 oseb, v kolikor bo več prijav pa imamo dogovorjeno dva kombija.

Opis poti: vožnja po avtocesti v smeri Portogruaro-Conegliano-Belluno, nato po cesti Cortina d,Ampezzo in prelazu Farzarego vse do parkirnega prostora proti koči Diborna. Izbrali bomo pot z oznako 403 in hodili najprej do koče Giussani približno 1.30 do 2 uri. Od tu sledi še vzpon na vrh Tofane po normalni-nezahtevni poti še 2 uri. Sestop bo po isti poti.

Skupaj hoje: 7-8 ur. Povratek domov do 20.ure! V primeru slabe napovedi pohod odpade!

Oprema: planinski čevlji, čelada, pohodne palice, hrana in pijača iz nahrbtnika in vsa rezervna oblačila, ki sodijo v nahrbtnik, osebna in planinska izkaznica s plačano članarino za tekoče leto.

Cena: prevoz s kombijem je 460 €, kar pomeni za 8 oseb= 56 € na osebo.

Prijave: čimprej, najkasneje do srede, 30.8. – zaradi naročila kombija , Mirjam na telefon, 031 817 676![

VODJA POHODA: Mirjam Frankovič Franetič

Predloga_razpis izleta_ PD Sežana-Tofana d,Rozes, 2.9. 2023

POHOD NA KOKOŠ USPEL

V sklopu občinskega praznika Sežana organizira Planinsko društvo Sežana pohod » Gremo peš na Kokoš«. Letošnji pohod, ki smo ga izpeljali v nedeljo, 20. avgusta je bil že 17 po vrsti. Dan je bil lep, sončen z visokimi temperaturami, poti, ki so vodile na vrh pa izpeljane v hladni senci. Pohoda se je udeležilo nekaj čez 30 pohodnikov. Nekaj teh je odšlo s planinsko vodnico Mirjam Frankovič Franetič iz lokavske smeri, nekateri pa so iz ostalih smeri prišli individualno. Pohodnike se je vpisovalo v knjigo evidence vsakoletnih udeležencev za kar se prejme simbolično nagrado, za tri pohode bronasto, za šest pohodov srebrno, za 9 pohodov zlato značko, za 12 pohodov pa Priznanje s priložnostno nagrado. Nekaj značk se je tudi podelilo, bilo pa je kar nekaj novih pohodnikov, ki so pohod opravili prvič. Planinsko društvo je na cilju delilo čaj ter pecivo, za dobro voljo pa so poskrbeli domači muzikanti »Barški trio« iz Barke.

Mirjam Frankovič Franetič

17. POHOD ” GREMO PEŠ NA KOKOŠ”

17. POHOD “GREMO PEŠ NA KOKOŠ”

V nedeljo, 20. avgusta 2023

START POHODA: ob 8. 00 uri pred pokopališčem v Lokvi

V okviru občinskega praznika Občine Sežana organizira Planinsko društvo Sežana vsakoletni tradicionalni pohod na Kokoš. Tudi letos bo izhodišče poti iz lokavske smeri. Ob prihodu na vrh bo sledil vpis ter nagraditev tistih, ki so pohod že večkrat opravili.

OPREMA: pohodni čevlji, oblačila primerna vremenu, hrana in pijača iz nahrbtnika, zaščita pred soncem ali dežjem)

PRIJAVE: okvirne prijave do sobote, 19. avgusta, na telefon, 031 817 676

VODJA POHODA: Mirjam Frankovič Franetič

Predloga_razpis izleta_ PD Sežana-Gremo peš na Kokoš

Planinski pohod na Kokoš 2023

USPEŠNA TURA NA TURSKO GORO IN BRANO

Zaradi slabe napovedi vremena v soboto, sem turo izpeljala v nedeljo. Ob štirih zjutraj smo se z dvema avtomobiloma odpeljali do izhodiščnega mesta v Logarski dolini in se natanko ob 6.20 podali na pot. Sledilo je fotografiranje pred naravnim spomenikom 80 metrskega slapa Rinke in ob močnem pretoku reke Savinje vzpenjanje navzgor, najprej po lesenem stopnišču, nato skozi bukov gozd mimo izvira reke Savinje proti Okrešlju. Ustavili smo se pri pomniku, žrtvam rednega helikopterskega usposabljanja reševalcev v gorah, ki so natanko pred 26 leti preminuli v nesreči na grebenu Turske gore. Imena pokojnih reševalcev so zapisana na spominski ploščah na skali. Nesreča se je zgodila pri vaji dviganja ponesrečenca z jeklenico in vitlom v helikopter. Pri znaku, da se helikopter lahko dvigne, je bil drugi član skupine še pripet z varnostno žico. Helikopter je s sidrišča odtrgal del skale, seveda pa vrv ni zdržala take teže in je vseh pet reševalcev zgrmelo v globino. Tragičen dogodek, ki smo se ga vsi udeleženci ture spominjali. Pogled proti Turskemu žlebu in že je sledila druga etapa podviga proti njegovemu skalovju. Pod njim pa pasovi in čelade in že smo bili v ostenju, počasi, zbrano in previdno smo prispeli na greben, kjer vedno močno piha iz Kamniške smeri proti Savinjski strani. Kot bi se še naprej »bojevali« glede poimenovanja ali so to Kamniške ali Savinjske Alpe. Tu je tudi razpotje smeri proti Rinkam in Skuti, v nasprotni smeti pa proti Turski gori in Kamniškemu sedlu. Sledil je krajši predah in nadaljevanje poti na Tursko goro. Na vrhu smo srečali dva prijetna mladeniča iz Ptuja, ki sta se nama pridružila pri sestopanju čez Kotliče. Ves čas je bila potrebna previdnost, saj je bil teren zelo krušljiv in smo si tudi namerno povečevali medsebojno razdaljo. Uspelo nam je premagati Turski žleb, Tursko goro in greben Kotličev, sledil je vzpon na Brano, kjer se običajno vedno podijo megle ali pa močno piha. Tako je bilo tudi tokrat. Spet prijazna mladeniča, ki sta nas poslikala pri križu pa še kar nekaj pohodnikov smo srečevali. V Koči na Kamniškem sedlu smo se okrepčali s čajem in malico iz nahrbtnika, saj razen jote in nekaj sladic niso imeli druge hrane. Na prostranem travniku okrog koče pa ogromno planinskega cvetja v živo-pisanih barvah. Od planik do svišča, dlakavega sleča, zvončnic pa do marjetic, ki so na tej višini v polnem razcvetu. Nekaj teh sta poslikala Slavko in Dragica. Čakal nas je še sestop iz Kamniškega sedla na Okrešelj po zavarovanem ostenju, kjer je bila potrebna previdnost in zbranost. Ustavili smo se pri Frischaufovemu domu, ki je pogorel leta 2019. Obnavljajo ga iz Republiških sredstev ter in sredstev EU iz sklada za Regionalni razvoj v skoraj nič energijski objekt. Upajo, da bo dokončan v naslednjem letu. Upravlja ga PD Celje matica, ki za obnovo doma še vedno prosi za donacije in nakazila dohodnine. Zraven doma pa kot naročeno stoji v leseni kolibi ponudba z mrzlo pijačo, ki se po tolikšnem naporu kar prileže. Sledi še slabih 40 minut sestopa in osvežitev pod slapom Rinka ter vožnja proti domu. V Kamniku nam je zadišala pica, ki smo jo s slastjo pojedli. Naporna tura, ki pa bo pohodnikom morda ostala v lepem spominu na manj obiskane Kamniško-Savinjske Alpe.

Mirjam Frankovič Franetič

Foto: Mirjam FF, Slavko Čok in Dragica Pirc

POHOD V KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE, NA TURSKO GORO IN NA BRANO

Krožna pot na TURSKO GORO ( 2251 m) in na BRANO(2253m)/ZZ

SOBOTA, 22. julij 2023

ODHOD: v petek popoldne, 21. julija ob 17.30 iz parkirnega prostora pred občinsko stavbo v Sežani. Z avtomobili se bomo odpeljali do Doma planincev v Logarski dolini, kjer bo nočitev.

OPIS POTI: Naslednji dan, v soboto se bomo v zgodnjih jutranjih urah podali na pot proti Okrešlju in čez Turski žleb na Tursko goro ( 2251m), ki se nahaja nad Logarsko dolino in nad Kamniško Bistrico. Z njenega vrha se najlepše vidijo Rinke in Brana. Na Brano bomo pot nadaljevali po grebenu Kotličev. Daljši postanek bo v koči pod Kamniškim sedlom od koder bomo sestopali mimo Frischaufovega doma na Okrešlju v dolino. Zaradi zelo zahtevne poti čez Turski žleb je zahtevana čelada in samovarovalni komplet, lahko tudi plezalne- ali kolesarske rokavice zaradi boljšega oprijemanja varoval. Tudi pot čez greben Kotličev je na posameznih odsekih prepreden z varovali in je potrebno samovarovanje. Pohodniki morajo biti kondicijsko pripravljeni in imeti izkušnje pri uporabi samovarovalnega kompleta. Povratek na domove bo v poznih popoldanskih urah.

ČAS HOJE: skupaj 9-10 ur. (Od slapa Rinke čez Turski žleb na Tursko goro- 4.30 ure, -Brana -1.30, sedlo -1 ura- (vzpon-7 ur, sestop 2-3 ure).

OPREMA: planinska obutev, čelada, samovarovalni komplet, hrana in pijača iz nahrbtnika, vsaj 2 litra vode in vse kar sodi v nahrbtnik- rezervna oblačila, zaščita za sonce in dež, osebno in planinsko izkaznico s plačano članarino za tekoče leto.

CENA: nočitev 25, 00 € in prevoz, ki ga poravnamo vozniku avtomobila. Prijave Mirjam na telefon do petka, 21. julija.

Pohod odpade v primeru slabe vremenske napovedi z nevihtami in dežjem. Po dogovoru ga lahko izpeljemo kdaj kasneje.

Vodja pohoda: Mirjam Frankovič Franetič