PD Sežana

  • Domov
  • Kontakt
  • O nas
    • Gospodarski odsek
    • Vodniški odsek
    • Markacijski odsek
    • Mladinski odsek
    • Odsek za varstvo gorske narave
  • Informacije
    • Odseki PD Sežana
  • Razpisane aktivnosti
  • PROGRAM 2026
  • Članarina v letu 2026
  • 70 let PD SEŽANA
  • Koča na Kokoši
    • Koče
  • Koristne povezave
  • Arhiv
  • OBRAZEC ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE

GORA V DOLOMITIH ” TOFANA DI ROZES”( 3225 M)

VABILO NA ENODNEVNI POHOD NA GORO TOFANA DI ROZES ( 3225m) – nezahtevna označena pot/ via normale

Kdaj? V soboto, 2. 9. 2023

Tofana di Rozes je gora v Dolomitih, v provinci Belluno v Venetu v Italiji. Nahaja se  zahodno od letovišča Cortina d,Ampezzo in je najbolj priljubljen vrh v skupini Tofane v Dolomitih. Z vrha kjer je križ je lep pogled na sesednji vrh imenovan Tofana di Mezzo, na katerega pripelje žičnica. Ob lepem vremenu pa seže pogled na Dolomite z Marmolado s svojim ledenikom.                                           

Odhod: ob 4. uri zjutraj iz parkirnega prostora pred občinsko stavbo v Sežani. Rezervirali smo  kombi za 8 oseb, v kolikor bo več prijav pa imamo dogovorjeno dva kombija.

Opis poti: vožnja po avtocesti v smeri Portogruaro-Conegliano-Belluno, nato po cesti Cortina d,Ampezzo in prelazu Farzarego vse do parkirnega prostora proti koči Diborna. Izbrali bomo pot z oznako 403 in hodili najprej do koče Giussani približno 1.30 do 2 uri. Od tu sledi še vzpon na vrh Tofane po normalni-nezahtevni poti še 2 uri. Sestop bo po isti poti.

Skupaj hoje: 7-8 ur.  Povratek domov do 20.ure! V primeru slabe napovedi pohod odpade!

Oprema: planinski čevlji, čelada, pohodne palice, hrana in pijača iz nahrbtnika in vsa rezervna oblačila, ki sodijo v nahrbtnik, osebna in planinska izkaznica s plačano članarino za tekoče leto.

Cena: prevoz s kombijem  je 460 €, kar pomeni za 8 oseb=  56 € na osebo.

Prijave: čimprej, najkasneje do srede, 30.8. – zaradi naročila kombija , Mirjam na telefon, 031 817 676![

VODJA POHODA: Mirjam Frankovič Franetič

Predloga_razpis izleta_ PD Sežana-Tofana d,Rozes, 2.9. 2023

POHOD NA KOKOŠ USPEL

 

   

V sklopu občinskega praznika Sežana organizira Planinsko društvo Sežana pohod » Gremo peš  na Kokoš«. Letošnji pohod, ki smo ga izpeljali v nedeljo, 20. avgusta je bil že 17 po vrsti. Dan je bil lep, sončen z visokimi temperaturami, poti, ki so vodile na vrh pa  izpeljane v hladni senci.  Pohoda se je udeležilo nekaj čez 30 pohodnikov. Nekaj teh je odšlo s planinsko vodnico Mirjam Frankovič Franetič iz lokavske smeri, nekateri pa so iz ostalih smeri prišli individualno. Pohodnike se je vpisovalo v knjigo evidence vsakoletnih udeležencev za kar se prejme simbolično nagrado, za tri pohode bronasto, za šest pohodov srebrno, za 9 pohodov zlato značko, za 12 pohodov pa Priznanje s priložnostno nagrado. Nekaj značk se je tudi podelilo, bilo pa je kar nekaj novih pohodnikov, ki so pohod opravili prvič. Planinsko društvo je na cilju  delilo čaj ter pecivo, za dobro voljo pa so poskrbeli domači muzikanti »Barški trio« iz Barke.

Mirjam Frankovič Franetič

17. POHOD ” GREMO PEŠ NA KOKOŠ”

17. POHOD “GREMO PEŠ NA KOKOŠ”

V nedeljo, 20. avgusta 2023

START POHODA: ob 8. 00 uri pred pokopališčem v Lokvi

V okviru občinskega praznika Občine Sežana organizira Planinsko društvo Sežana vsakoletni tradicionalni pohod na Kokoš. Tudi letos bo izhodišče poti iz lokavske smeri. Ob prihodu na vrh bo sledil vpis  ter nagraditev tistih, ki so pohod že večkrat opravili.

OPREMA:  pohodni čevlji, oblačila primerna vremenu, hrana in pijača iz nahrbtnika, zaščita pred soncem ali dežjem)

PRIJAVE:  okvirne prijave do sobote, 19. avgusta,  na telefon, 031 817 676

VODJA POHODA:  Mirjam Frankovič Franetič

Predloga_razpis izleta_ PD Sežana-Gremo peš na Kokoš

Planinski pohod na Kokoš 2023

USPEŠNA TURA NA TURSKO GORO IN BRANO

Zaradi slabe napovedi vremena v soboto, sem turo izpeljala v nedeljo. Ob štirih zjutraj smo se z dvema avtomobiloma odpeljali do izhodiščnega mesta v Logarski dolini in se natanko ob 6.20 podali na pot. Sledilo je fotografiranje pred naravnim spomenikom 80 metrskega slapa Rinke in ob močnem pretoku reke Savinje vzpenjanje navzgor, najprej po lesenem stopnišču, nato skozi bukov gozd mimo izvira reke Savinje proti Okrešlju. Ustavili smo se pri pomniku, žrtvam rednega helikopterskega usposabljanja reševalcev v gorah, ki so natanko pred 26 leti preminuli v nesreči na grebenu Turske gore. Imena pokojnih reševalcev so zapisana na spominski ploščah na skali. Nesreča se je zgodila pri vaji dviganja ponesrečenca z jeklenico in vitlom v helikopter. Pri znaku, da se helikopter lahko dvigne, je bil drugi član skupine še pripet z varnostno žico. Helikopter je s sidrišča odtrgal del skale, seveda pa vrv ni zdržala take teže in je vseh pet reševalcev zgrmelo v globino. Tragičen dogodek, ki smo se ga vsi udeleženci ture spominjali. Pogled proti Turskemu žlebu in že je sledila druga etapa podviga proti njegovemu skalovju. Pod njim pa pasovi in čelade in že smo bili v ostenju, počasi, zbrano in previdno smo prispeli na greben, kjer vedno močno piha iz Kamniške smeri proti Savinjski strani. Kot bi se še naprej »bojevali« glede poimenovanja ali so to Kamniške ali Savinjske Alpe. Tu je tudi razpotje smeri proti Rinkam in Skuti, v nasprotni smeti pa proti Turski gori in Kamniškemu sedlu. Sledil je krajši predah in nadaljevanje poti na Tursko goro. Na vrhu smo srečali dva prijetna mladeniča iz Ptuja, ki sta se nama pridružila pri sestopanju čez Kotliče. Ves čas je bila potrebna previdnost, saj je bil teren zelo krušljiv in smo si  tudi namerno  povečevali  medsebojno razdaljo. Uspelo nam je premagati Turski žleb, Tursko goro in greben Kotličev, sledil je vzpon na Brano, kjer se običajno vedno podijo megle ali pa močno piha. Tako je bilo tudi tokrat. Spet prijazna mladeniča, ki sta nas poslikala pri križu pa še kar nekaj pohodnikov smo srečevali. V Koči na Kamniškem sedlu smo se okrepčali s čajem in malico iz nahrbtnika, saj razen jote in nekaj sladic niso imeli druge hrane. Na prostranem travniku okrog koče pa ogromno planinskega cvetja v živo-pisanih barvah. Od planik do svišča, dlakavega sleča, zvončnic pa do marjetic, ki so na tej višini v polnem razcvetu. Nekaj teh sta poslikala Slavko in  Dragica. Čakal nas je še sestop iz Kamniškega sedla na Okrešelj  po zavarovanem ostenju, kjer je bila potrebna previdnost in zbranost. Ustavili smo se pri Frischaufovemu domu, ki je pogorel leta 2019. Obnavljajo ga iz Republiških sredstev ter in sredstev EU iz sklada za Regionalni razvoj v skoraj nič energijski objekt. Upajo, da bo dokončan v naslednjem letu. Upravlja ga PD Celje matica, ki za obnovo doma še vedno prosi za donacije in nakazila dohodnine. Zraven doma pa kot naročeno stoji v leseni kolibi ponudba z mrzlo pijačo, ki se po tolikšnem naporu kar prileže. Sledi še slabih 40 minut sestopa in osvežitev  pod slapom Rinka ter vožnja proti domu. V Kamniku nam je zadišala pica, ki smo jo s slastjo pojedli. Naporna tura, ki pa bo pohodnikom morda ostala v lepem spominu na manj obiskane Kamniško-Savinjske Alpe.

Mirjam Frankovič Franetič

Foto: Mirjam FF, Slavko Čok in Dragica Pirc

 

POHOD V KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE, NA TURSKO GORO IN NA BRANO

Krožna pot na TURSKO GORO ( 2251 m) in na BRANO(2253m)/ZZ

SOBOTA, 22. julij 2023

ODHOD:  v petek popoldne, 21. julija ob 17.30 iz parkirnega prostora pred občinsko stavbo v Sežani. Z avtomobili se bomo odpeljali do Doma planincev v Logarski dolini, kjer bo nočitev.

OPIS POTI:  Naslednji dan, v soboto se bomo v zgodnjih jutranjih urah podali na pot proti Okrešlju in čez Turski žleb na Tursko goro ( 2251m), ki se nahaja nad Logarsko dolino in nad Kamniško Bistrico. Z njenega vrha se najlepše vidijo Rinke in Brana. Na Brano bomo pot nadaljevali po grebenu Kotličev. Daljši postanek bo v koči pod Kamniškim sedlom od koder bomo sestopali mimo Frischaufovega doma na Okrešlju v dolino.                              Zaradi zelo zahtevne poti čez Turski žleb je zahtevana čelada in samovarovalni komplet, lahko tudi plezalne- ali kolesarske rokavice zaradi boljšega oprijemanja varoval. Tudi pot čez greben Kotličev je na posameznih odsekih prepreden z varovali in je potrebno samovarovanje. Pohodniki morajo biti kondicijsko pripravljeni in imeti  izkušnje pri uporabi samovarovalnega kompleta. Povratek na domove bo v poznih popoldanskih urah.

ČAS HOJE: skupaj 9-10 ur. (Od slapa Rinke čez Turski žleb na Tursko goro- 4.30 ure, -Brana -1.30, sedlo -1 ura-   (vzpon-7 ur, sestop 2-3 ure).

OPREMA:  planinska obutev, čelada, samovarovalni komplet, hrana in pijača iz nahrbtnika, vsaj 2 litra vode in vse kar sodi v nahrbtnik- rezervna oblačila,  zaščita za sonce in dež,  osebno in planinsko izkaznico s plačano članarino za tekoče leto.

CENA: nočitev 25, 00  € in prevoz, ki ga poravnamo vozniku avtomobila. Prijave Mirjam na telefon do petka, 21. julija.

Pohod odpade v primeru slabe vremenske napovedi z nevihtami in dežjem. Po dogovoru ga lahko izpeljemo kdaj kasneje.

 

Vodja pohoda: Mirjam Frankovič Franetič

NA ROGAČU IN NA LEPENATKI

Na pot smo odšli dokaj zgodaj tako, da nam je prijala kava in krajši postanek v kraju, kjer so se pripravljali na čebelarsko praznovanje. Četrt čez sedmo uro smo se podali na pot proti gozdu, najprej po precej zaraščeni poti s slabo vidnimi markacijam, kasneje pa v senci z ugodno naravo klimo. Ta nas je hladila ves čas dokaj strmega vzpenjanja na vrh Rogača.  V eno smer smo prehodili skoraj 10 kilometrov in opravili nekaj čez 1000 m vzpona. Pod križem Velikega Rogatca je bil zvonček za srečo, tu smo se fotografirali in občudovali vrhove. Z ene strani je bila Menina planina, proti severovzhodu Raduha, viden je bil greben Olševe, proti zahodu Velika Planina, desno od nje pa greben z najvišjimi vrhovi Kamniško- Savinjskih Alp. Odločili smo se, da sestopimo v smeri Lepenatke po zelo zahtevni poti. Nadeli smo si čelade in se previdno spuščali po strmem grebenu navzdol na planino Kal, kjer ni bilo več košatih dreves in sence. Bilo je pasje vroče in blažen je bil izvirek vode, ki je polnil korito za napajanje živine. Ta se je pasla na travnatih pobočjih Lepenatke. Sledil je sestop po široki gozdni cesti po kateri je pripeljal traktor s prikolico. Prevažal je kravo na pašo. Hodili smo v glavnem po nemarkiranih gozdnih cestah v smeri proti Lenartu in Gornjem Gradu. Z vodo tudi nismo imeli težav, bilo jo je dovolj ob potokih. Tu pa tam je bilo na strmih pobočjih opaziti kako samotno kmetijo, kjer so se na sočnih travnikih pasle krave. Manj prijazno pa je bilo bivanje dveh mladih muck, verjetno zapuščenih ob zabojnikih za smeti. Najprej sta nas od daleč spremljali in mijavkali, kasneje sta se  nam približali, siva mi je celo zlezla v naročje. Seveda bi jo najraje kar odnesla s seboj, bi pa druga bolj plašna muca ostala sama. Z bližnje kmetije sta se z avtomobilom pripeljali domačinki, namenjeni na čebelarsko praznovanje v Gornji Grad. Z njima sta se po avtomobile odpeljala tudi Mirka in Saša in nam tako prihranila nekaj kilometrov hoje. Med vožnjo proti domu smo se ohladili s »hladnim Rogačem« in bili ponosni da smo osvojili tistega, ki se kar visoko vzpenja nad Gornjim Gradom. MFF

 

LEPENATKA IN VELIKI ROGATEC

POHOD NA LEPENATKO ( 1425 m) IN NA VELIKI ROGATEC ( 1575 m),  po nezahtevni poti in zahtevni poti

SOBOTA, 15.julij 2023

ODHOD:  ob 5 . uri iz parkirišča pred občinsko stavbo v Sežani. Z avtomobili se odpeljemo mimo Kamnika in prelaza Črnivec v Gornji Grad, kjer parkiramo in startamo v smeri našega cilja. V “predverju” Savinjskih Alp, med Gornjim Gradom in Lučami, se dvigujeta Lepenatka in Veliki Rogatec. Obema vrhovoma je skupen le fantastičen razgled. Lepenatka je položna, zaobljena ter dostopna za prav vsakega pohodnika, medtem ko Veliki Rogatec (imenovan tudi Veliki Rogac ali Mrtvi menih) kaže povsem drugačen obraz. Njegova pobočja so strma, pot nanj iz juga pa je bolj izpostavljena. Travnata pobočja Lepenatke so v zgodnjem poletju polna cvetja.
Opis:
Ob planinski tabli na ovinku se povzpnemo navkreber po strmi stezi (smer Lepenatka). Kasneje nas po kolovozu pripelje pot do lovske preže na praprotnati jasi. Nadaljujemo naravnost navzgor in že smo na travnatih pobočjih Lepenatke. Vzpenjamo se ob robu gozda, odpirajo se lepi razgledi proti vzhodu, na samem vrhu pa uzremo še Kamniško-Savinjske Alpe – vse od Krvavca do Ojstrice.  Lepenatka je izjemno prijeten vrh, primeren za vsakogar.
Iz vrha se po severni “rami” Lepenatke spustimo na sedlo Kal.  Po dogovoru lahko  izberemo:

  1. Varianta: Iz Kala se začne zelo zahtevna pot na Veliki Rogatec. Sprva je treba nekoliko poplezati, a pot ni izpostavljena. Nato sledi težji del ture: ozek, skoraj nezavarovan in zelo izpostavljen greben. Težaven odsek je sicer dokaj kratek, vendar moramo biti navajeni pogledov v globino. Sledi še nekaj nezahtevnega vzpona in že smo na vrhu Velikega Rogatca.
  2. Varianta: iz planine Kal do Špeha in na vrh!! Na vrhu stoji križ z zvončkom, za počitek pa je na voljo tudi nekaj lesenih klopi in prijetne trave z imenitnim razgledom. Iz vrha se spustimo po strmi stezi proti severo-vzhodu. Pot poteka po gozdu, drsi in zahteva previden korak. Zagotovo je to najmanj prijeten del ture. Na planini Zgornji Špeh poiščemo kolovoz, ki se pod majhno belo kapelico spušča proti jugu. Po kratkem sprehodu mimo travnikov zopet zakorakamo v gozd in po kolovozu sledimo markacijam, ki nas privedejo do čedne cerkve Sv. Lenarta. Le-ta je priklenjena z verigo, da je ne bi vzel hudič… Po kolovozu v petih minutah dosežemo izhodišče nakar sledi povratek do avtomobilov.

DOLŽINA TURE: 7 ur  (premagati moramo nekaj čez  900 m višinske razlike za kar bomo rabili dobre 3 . 30 do 4 ure ( 3.30 ure za vzpon, ostalo za sestop). Primeren tudi za družine z otroki, v spremstvu staršev.

OPREMA: planinski čevlji, čelada, pohodne palice in vse kar sodi v nahrbtnik( malica in vsaj 2-3 l tekočine), rezervna oblačila, zaščita pred sončno pripeko in dežjem), planinka izkaznica s plačano članarino!

CENA: vozniku poravnamo stroške prevoza

PRIJAVE: do petka, 14. 7. na telefon , Mirjam, 031 817 676

V PRIMERU SLABE VREMENSKE NAPOVEDI BO POHOD ODPOVEDAN!

 VODJA POHODA: Mirjam Frankovič Franetič, planinska vodnica PZS

Planinski pohod na Lepenatko in na Veliki Rogatec

ENODNEVNO PREČENJE KOŠUTE

Ker je bil za  soboto napovedan dež v hribih sem prečenje opravila naslednji dan. Na izhodiščnem mestu na planini Dolga njiva smo zapustili avtomobile ter se podali na Košutnikov turn. Do vrha smo hodili dobri dve uri ter se pri križu okrepčali in fotografirali. Razgledi so bili prekrasni na avstrijsko kot tudi na našo stran, po grebenu namreč poteka državna meja.  Na severni strani ostenja Kamniško- Savinjskih Alp je bilo še opaziti sneg. Nad nami so preletavale kavke in se veselile drobcev hrane. Pot smo nadaljevali  po grebenu Ostrva, Macesja in Tegoške gore vse do odcepa na Škrbino. Pri tem smo se moral večkrat povzpeti, sestopati in se tudi na nekaterih stenah varno oprijeti varoval. Za prečenje in sestopom na planino Pungrat smo porabili  4 ure in pri tem uživali ob pogledu na plezalne ferate in prepadno ostenje na avstrijski strani, na bujno planinsko rastje našega zelenega grebena ter na vse ostalo kar smo doživeli na poti. Na planini je vsem prijal krajši oddih s pregledom in analizo prehojene poti. Ostal pa je nedokončan podvig načrtovanega prvega dne na  Veliki vrh, Kladivo in na Škrbino. Dogovorili smo se, da ta del opravimo enkrat v prihodnje. Še slabi dve uri smo hodili po pretežno ravninskem delu do planine Dolga njiva in avtomobilov, pri tem nas je prijetno hladilo rahlo pršenje dežja. V Dovžanovi soteski smo si ogledali še nekaj geoloških zanimivosti ter si proti domu privoščili še krajše druženje ob  pici in pijači.

Mirjam Frankovič Franetič

FOTO: Mijam Frankovič Franetič in Edi Fabjan

DAN SLOVENSKIH PLANINCEV PRI PLANINSKEM DOMU NA KALU

V soboto, 10. junija, je bilo pred Planinskim domom na Kalu veselo, saj je Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s PD Hrastnik, Planinskim domom na  Kalu in občino Hrastnik pripravila velik planinski dogodek Dan slovenskih planincev. Na razglednem travniku pred domom se je zbralo tisoč dvesto nasmejanih odraslih in mladih planincev, turnih kolesarjev, plezalcev, gibalno oviranih, tekačev ter drugih ljubiteljev gora in narave iz vse Slovenije. Med udeleženci smo bili tudi planinci iz PD Sežana, OPD Koper in PD Postojna, saj je predsednica MDO PD Primorske Marija Kuhar organizirala skupen avtobusni prevoz. V jutranjih urah smo se odpeljali do Hrastnika, od koder se nas je večina podala na daljšo, 2 uri in pol dolgo in strmo pot preko Klobuka na Kal. Nekaj pohodnikov se je odpeljalo na višje izhodiščne točke in se na prizorišče podalo po krajših poteh. Organizatorji so pripravili živahno in pestro dogajanje, tako da je na številnih delavnicah in na stojnicah vsak zase našel nekaj zanimivega. Pestra je bila tudi ponudba hrane in pijače. Medtem, ko je na Primorskem in ponekod po Sloveniji deževalo, smo tu preživeli lep sončen dan.  Ob 12.30 je bil zbor praporščakov PD, katerega se je udeležil tudi naš praporščak iz PD Sežana Tomaž Bole. Ob 13. uri se je pričela osrednja prireditev s sprevodom praporščakov. Do pričetka slavnostnega programa sta nas z lastnimi skladbami zabavala člana dueta Simi, slepa Simona in Miha Jakopin. Za uvod je Riki Majcen zapel planinsko himno Oj Triglav, moj dom. Prisotnim je za dobrodošlico spregovoril predsednik PZS Jože Rovan. Množico dobro razpoloženih planincev sta v svojem lokalnem okolju pozdravila tudi predsednik PD Hrastnik Vojko Zupančič in župan Občine Hrastnik Marko Funkl ter predsednik MDO Zasavja Jože Prah. Osrednji govornik, alpinist in publicist Viki Grošelj, je poudaril pomen hoje za kvalitetno življenje in nam naštel nekaj svojih misli iz bogatih pohodniških izkušenj. »Hoja je izhod iz histeričnega sveta. Bolj kot hitimo, manj časa imamo. Hoja nas vedno upočasni. Med hojo lažje razmišljam in me sprošča. Hoja je najboljši odgovor na norosti modernega sveta.«                                                         Nazadnje je dogajanje sklenil krajši koncert skupine Orleki in Navihanih muzikantov, ob zvokih katerih smo tudi zaplesali in tako še dvignili veselo razpoloženje.

Vesna Pečar

Foto: Mirjam Frankovič Franetič

POHODI Z OGLEDOM JAME VILENICE

V letošnjem letu praznuje Jamarsko društvo Sežana 390 let turizma v jami ter 60 let ponovne ureditve in odprtja jame za turistične oglede. V preteklosti sta naši društvi nekaj let skupno delovali, sta pa zelo povezani tudi v današnjem času.  Prav zaradi te povezanosti  smo ta dogodek skupno obeležili s pohodi in ogledom jame Vilenice. Zbrali smo se pred Jamarskim domom, kjer sta nas pozdravila Jordan Guštin, predsednik Jamarskega društva Sežana ter Doroteja Kavčič, predsednica Planinskega društva Sežana. Planinski vodnik Marko Uršič se je z odraslimi planinci podal na Stari tabor, medtem ko sem najmlajše planince s starši vodila do lipiškega kamnoloma ter  krožno po gozdni stezi mimo pastirskih hišk nazaj do Jamarskega doma pred jamo Vilenico. Med potjo sem otrokom prebrala ljudsko pripoved o deklici Marini in vilah v Vilenici. Sledil je voden ogled jame z vodnico Alenko Gabrielo Ščuka. Po ogledu jame so se pohodniki okrepčali s sokom in joto ter tako sklenili skupni aktivnosti. Mirjam FF

  • « Prejšnja stran
  • 1
  • …
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • Naslednja stran »

Nedavne objave

  • SPREMEMBA URA ODHOD IN NAČIN PREVOZA ZA NARAVOVARSTVENI IZLET PARK PREČNO KANAL V SOBOTO, 20.06.2026
  • NA VELIKI SNEŽNIK 1796m v nedeljo 21.6.2026
  •  NARAVOVARSTVENI IZLET KANAL PARK PEČNO V SOBOTO, 20. JUNIJA 2026
  • SOBOTNI PODVIG NA PECO
  • NA NABREŽINSKI HRIB IN OKOLICO v sredo, 10.6.2026

Planinsko društvo Sežana
Srebrničeva 1
6210
Sežana

logo_za_v_nogo-1

PD Sežana

Uradne ure:

Vsak četrtek od 16.00 do 17.00 ure

tel: +386 (0)5 73 00 114

E-pošta: sezana.pd@gmail.com

Facebook

pdsezana.org
Prijava na spletne novice

Koča na Kokoši

gsm: +386 31 391 742

E- pošta: kocanakokosi@gmail.com

Delovni čas Koče na Kokoši:

petek: 10.00-18.00

sobote, nedelje in prazniki: 8.00-18.00

© Copyright 2016 PD Sežana · Vse pravice pridržane · Admin

To spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo. Če boste spletno stran uporabljali še naprej, s tem privolite v njihovo nadaljnjo uporabo.