Na razpisan pohod se je prijavilo 10 planincev tako, da smo se s tremi avtomobili odpeljali do Zalega Loga v Selški dolini, kjer smo pustili en avtomobil ter se z drugima dvema odpeljali do izhodišča poti na Soriški planini. Do najvišje točke na grebenu Ratitovca smo rabili nekaj več kot dve uri. Seveda smo se med hojo ustavljali, pogledali naokrog, se tudi fotografirali in kaj lepega rekli. Z iskanjem gob pa nismo imeli sreče, našli smo le vabljive rdeče mušnice. Pred nami pa je nekdo le našel dva lepa jurčka. Greben Ratitovca je bil kar dobro obiskan, saj je bila nedelja in lepo vreme, pogrešali smo le razglede na sosednje vrhove, ki so tokrat bili zamegljeni. Pri Krekovi koči je bilo veliko število pohodnikov, ki so okušali dobre jedi, predvsem pa flancate, ki so jih sproti pripravljali. Privoščili smo se jih še tople, res so bili mehki in slastni. Krekova koča je kar dve leti slavila kot »Naj planinska koča«. Pri njej pa sem pogrešala tablo z napisom za sestop v smeri do Povdena in Zalega Loga tako, da smo sestopili do Prtovč in Železnikov ter od tam organizirali prevoze do ostalih avtomobilov. Postanek je bil v našem srednjeveškem mestu Škofja Loka, ki je bila prvič omenjena leta 930 kot Lonca. Cesar Oton II (1184-1220) je loško ozemlje dodelil freisinškemu škofu Abrahamu v fevd. To je bila takrat Stara Loka. To so ustanovili škofje kot svojo upravno in gospodarsko središče, saj je bil kraj na strateško pomembnem križišču. V starem mestnem jedru smo si privoščili kavo in osvežilno pijačo in občudovali njeno prelepo kulturno dediščino. Čakala nas je samo še vožnja proti domu.
