| Zbralo se nas je šest prijateljev gora, kateri smo želeli osvojiti Krasji vrh, najvišji vrh Polovnika. Z avtomobili smo se odpeljali do parkirnega prostora pri koritu nad Drežniškimi Ravnami. Zjutraj je bilo še nekoliko z oblaki zastrto nebo, ki pa se je kmalu začelo jasniti. Vzpenjali smo se najprej po dokaj strmi poti, ki se je nekaj krat položila, višje, na višini 1300 m pa smo si nataknili gamaše, da nam sneg ne bi ušel v čevlje. Med vzpenjanjem smo se nekajkrat ustavili, globoko zadihali, nato pa smelo nadaljevali pot proti vrhu. Srečali smo dva domačina, ki sta sestopala in nam potrdila, da je danes res lepo vreme za obisk tega vrha, na katerega so zelo ponosni. Za Miklavževo vsako leto organizirajo nanj vzpon, v dolini pa jih obišče Miklavž. Nad gozdno mejo se nam je odprl prelep razgled v dolino reke Soče, na smaragdno obarvano Sočo, katero je tako lepo opisoval naš pesnik Simon Gregorčič, krasna si bistra hči planin… Preplavila so nas prelepa čustva in zavestna potrditev, da smo lahko ponosni na naše prednike, ki so prelivali kri za ohranitev naše prelepe domovine. Svoje planinske prijatelje sem na kratko seznanila tudi z zgodovino bojev med 1. sv. vojno in s soško fronto na tem območju. Takoj, že v začetku soške fronte so Krasji vrh zasedli Italijani. Na južnem pobočju Polovnika, pod Krasjim vrhom, na višini 1565 m so naredili koluje, okrogle betonske podstavke za vojaške položaje in namestitve topov. Koluje smo prav lepo videli pri sestopanju z vrha. Seveda pa smo bili veseli, da stojimo na vrhu, nekateri prvič, drugič ali celo večkrat. Lepo se je povzpeti na ta vrh in se ozreti na vse grebene in gorovja, vse do morja… Kako lepa je ta naša Slovenija…. Pri sestopanju smo srečali še tri planinke, ki so se pogumno vzpenjale proti vrhu. Med vožnjo proti domu pa smo si ogledali še slap Veliki Kozjak, visok 15 m. Potok Kozjak je izdolbel slikovita korita, slap pa naj bi dobil ime od takrat, ko so v teh krajih hoteli zatreti kozjerejo in so domačini tu skrili svoje koze.
Proti domu smo se vračali polni lepih občutkov, da smo v tako lepem, sončnem dnevu lahko doživeli vse to kar nas je osrečilo. Mirjam Frankovič Franetič |
FOTO: Mirjam FF
