Montaž 2753m
Dobili smo se na avtobusni postaji nasproti občine v Sežani ob 5 uri. Zavtomobili smo se zapeljali mimo Nove Gorice, Bovca, čez Predil, ob Rabeljskem jezeru do Nevejskega sedla in po strmi poti do parkirišča Pecol. Tu smo se preobuli vzeli nahrbtnike in se odpravili proti koči Brazza 1650m. Kmalu za kočo smo se usmerili na levo pot, ki se na začetku rahlo vzpenja čez travnike do križišča s potjo iz planine Pecol. Od tu se pot vse bolj strmo vzpenja do sedla pri katerem se srečamo z kozorogi, ki so nas spremljali praktično do vrha Montaža. Pri sedlu smo zavili desno čez melišča do spominskih plošč, kjer smo stopili v skalnati del poti. Tu smo se ustavili si nadeli čelade in pasove z vponkami. Od tu je postala pot zahtevnejša predvsem zaradi lažjega plezanja z nekaj jeklenic. Pot je vedno bolj strma in ko smo prečkali manjše melišče smo bili pred najzahtevnejšim, a tudi najbolj zavarovanim delom poti. Kmalu smo se približali Pipanovim lestvam, kjer je potekala pot bolj počasi, ker smo se srečevali s planinci, ki so že dosegli vrh. Ko smo preplezali lestve smo se usmerili levo na greben, kjer smo ob jeklenicah se počasi vzpenjali na sam vrh Montaža. Ves čas smo hodili v oblačnem vremenu, na grebenu pa nas je pozdravilo sonce vse do vrha. Od parkirišča do vrha smo potrebovali 5 ur. Pogled z vrha je bil na jug v nizko oblačnost, na severno stran lep razgled na dolino Dunjo, sv. Višarje in bližnje vrhove Viš, Kamniti Lovec in druge vrhove. Na vrhu smo pomalicali, se odpočili, žigosali in fotografirali in pozvonili pri zvoncu za srečo. Vračali smo se po isti poti. Previdnost je bila potrebna, ker je greben precej izpostavljen in paziti smo morali, da nismo prožili kamenja, ki ga je na poti precej. Za povratek smo porabili 4 ure. V koči pa smo si privoščili pivo.
Čeprav smo vse skupaj hodili 9 ur so bili udeleženci dobre volje, da so premagali to kar zahtevno pot.
