VZPON NA ŠKRLATICO ( 2740 m)/ ZZ

SOBOTA, 31. 8. 2024

Petek, 30.avgusta: zbor ob 17. uri  na parkirnem prostoru pred občinsko stavbo v Sežani. Z osebnimi       avtomobili se odpeljemo mimo Dovjega skozi Mojstrano v dolino Vrata. Tu parkiramo avtomobile in se namestimo v Šlajmerjevem domu kjer prenočimo.                                                                                                  

OPIS POTI:  Sobota, 31. avgusta:  zgodaj zjutraj se podamo na pot v smeri Škrlatice in Dolkove špice. Pot nas vodi čez travnik v gozd, sledi vzpenjanje najprej po zložnem kolovozu, ki se višje spremeni v nekoliko bolj strmo peš pot. Kmalu pridemo do struge hudournika, ob katerem se vzpenjamo le kratek čas, nato pa zavijemo desno, nato sledi kar strmo vzpenjanje skozi gozd vse do pobočja pod Stenarjem. Naprej se vzpenjamo po omenjenih pobočjih, ki so rahlo porasla z rušjem in posameznimi macesni. Višje pridemo do razpotja, kjer nadaljujemo desno v smeri Škrlatice (levo Stenar). Pot se naprej vzpenja le še kratek čas, nato pa se položi in nas pripelje do večjega razpotja, kjer nadaljujemo desno v smeri Škrlatice (levo bivak 2 minuti in Križ 1.30 ure). Sledi prečenje manjšega melišča nato pa pridemo na bolj izpostavljeno pobočje, sledijo pašniki pod Dolkovo špico nakar nas pot pripelje v krnico Zadnji Dolek, ki se nahaja med Škrlatico in Dolkovo špico. Tu nadaljujemo desno v smeri Škrlatice, levo pa vodi pot proti Rdeči škrbini in naprej proti Dolkovi špici ali Križu in Pogačnikovemu domu. Sledi vzpenjanje po strmem melišču navzgor, vse do vstopa v steno, v zavarovani del poti, ki nas vodi proti vrhu gore. V tem delu je potrebna čelada in samovarovalni komplet.

ČAS HOJE: 10 -11 ur ( 6 ur za vzpon, 5 ur za sestop), 1725 m višinske razlike. Pohod je primeren za izkušene pohodnike z dobro kondicijsko pripravo. Povratek domov med 19. in 20. uro.

 OPREMA:  pohodni čevlji, čelada, samovarovalni komplet, pohodne palice oprema iz nahrbtnika                                ( rezervna oblačila, hrana, voda ali čaj (vsaj 2-3 l), zaščita za sonce in dež, osebna in planinska izkaznica. Udeleženci pohoda morajo imeti poravnano članarino za tekoče leto.                                                                                  

 CENA: stroške prevoza poravnamo vozniku ter spanje v Šlajmerjevem domu- skupna ležišča s turistično takso 22 €.   

PRIJAVE: najkasneje do srede, 28. 8., na telefon Mirjam ( 031 817 676)! V slučaju slabe vremenske napovedi pohod odpade, možna bo izpeljava kdaj kasneje- v dogovoru s prijavljenimi kandidati!

Vodja pohoda: Mirjam Frankovič Franetič, planinska vodnica

V soboto 27.7.2024 smo se dobili v Sežani ob 4,30 uri in se odpeljali z dvema
avtomobiloma proti Novi Gorici, Bovcu in Strmca proti Mangartu. Na parkirišču ob
cesti pod kočo smo parkirali naše avtomobile. Od tu smo se napotili peš po stezi
po travniku s polno gorskega cvetja (planike, murke, zvončic itd.) do Mangartskega
sedla, od koder je lep pogled na Mangartsko jezero na italijanski strani. Na
razpotju poti smo nadaljevali po plezalni Slovenski poti. Opremili smo se z
varovalnim kompletom in čelado. Pot nas je vodila delno ob številnih
jeklenicah in klinih. Na nekaterih mestih se je pot razširila in je bila bolj krušljiva.
Na vrhu pa je iz grape zavila steza levo v razčlenjeno strmo steno, ki je dobro
opremljena z varovali in kmalu smo dosegli prostoren in razgleden vrh. Z vrha pa
smo občudovali vrhove Julijskih in Karnijskih Alp. Imeli smo lepo sončno vreme. Po
obveznem počitku, slikanju in malici smo se vračali po Italijanski poti do koče. Na
nekaterih mestih je bilo potrebno paziti na zdrse na izpostavljenih mestih. V koči
smo si naročili pijačo, se nekoliko odpočili. Po počitku smo se spustili do naših
avtomobilov in se odpeljali proti domu.

 

       

Pred Kulturnim domom v Lokvi se nas je zbralo le 7 planincev. Od petka dalje je bil v Lokvi velik dogodek in sicer 30. obletnica vojaškega muzeja. Zbiratelj te dediščine, Srečko Rože ima s svojo družino v prostorih lokavskega tabora zbirko najrazličnejših vojaških eksponatov iz časa prve in druge svetovne vojne ter osamosvojitve Slovenije. Za svoje delovanje je prejel tudi najvišja priznanja doma in priznanja iz drugih držav po svetu. Letos je naša pot na Kokoš potekala skozi vas Prelože na Veliko Gradišče do izvira Vroče. Tu je bilo pred 2000 leti  in več gradišče tako kot so bila gradišča na drugih višjih vzpetinah po Sloveniji. Tu teče izvirska voda, po katero so pred leti prihajale dekleta in žene ter jo v škafih na glavah nosile domov. Pravijo, da je imela zdravilno moč, tudi pri staroverskih obredih proti jalovosti. O teh obredih v svoji knjigi » V siju mesečine« opisuje Boris Čok, domačin iz Lokve. Na Kokoši nas je pričakala predsednica Planinskega društva Sežana Doroteja Kavčič z ekipo, ki je vpisovala prihajajoče pohodnike. Nekaj pohodnikov je prišlo tudi iz drugih smeri. Po pozdravu predsednice je sledil kulturni program v katerem se je z igranjem na harmoniko predstavil Ruben Žvab iz Gornjih Ležeč, član KD Kraška harmonika. V svojem devetletnem igranju je prejel že veliko pohval in priznanj. Po druženju pa so se na nebu začeli zbirati temni oblaki in naznanjali, da bo deževalo. Pri sestopanju nas je ujel dež in nas premočil do kože. Ves čas je tudi grmelo, bali smo se strele, ki pa nam je na veliko srečo prizanesla. Osvežitev pa nam je kar prijala saj smo te dni živeli v pravem vročinskem peklu. Mirjam Frankovič Franetič

 

18. POHOD “GREMO PEŠ NA KOKOŠ”

Ob občinskem prazniku Občine Sežana organizira Planinsko društvo Sežana pohod na Kokoš (674 m),

v nedeljo, 18. avgusta 2024

START POHODA: ob 8. 00 uri izpred Kulturnega doma in gostilne Muha v Lokvi

V okviru občinskega praznika Občine Sežana organizira Planinsko društvo Sežana vsakoletni “tradicionalni pohod na Kokoš”. Letošnje izhodišče je tudi iz lokavske smeri in sicer skozi vas Prelože proti izviru Vroče na Veliko Gradišče in naprej po grebenu do koče na Jermancu. Ob prihodu na vrh sledi vpis  ter nagraditev tistih, ki so tradicionalni pohod že večkrat opravili. Od 10.30 dalje bo pred kočo potekal tudi kulturni program.

Trajanje pohoda: iz Lokve do koče na Kokoši- 2 uri, sestop 1.30 ure,         (skupno hoje 3.30 ure).

OPREMA:  pohodni čevlji, oblačila primerna vremenu, hrana in pijača iz nahrbtnika,( ob prihodu gratis čaj), zaščita pred soncem ali dežjem!

PRIJAVE:  do petka , 16. avgusta,  na telefon, 031 817 676

Pohod bo izpeljan tudi v primeru dežja!

 ENODNEVNI POHOD NA GORO TOFANA DI ROZES  ( 3225m) – nezahtevna označena pot/ via normale

Kdaj? V soboto, 3. 8. 2024                      

Tofana di Rozes je gora v Dolomitih, v provinci Belluno v Venetu v Italiji. Nahaja se  zahodno od letovišča Cortina d,Ampezzo in je najbolj priljubljen vrh v skupini Tofane v Dolomitih. Z vrha kjer je križ je lep pogled na sesednji vrh imenovan Tofana di Mezzo, na katerega pripelje žičnica. Ob lepem vremenu pa seže pogled na Dolomite z Marmolado s svojim ledenikom.

Odhod: ob 4. uri zjutraj iz parkirnega prostora pred občinsko stavbo v Sežani. Rezervirali smo  kombi za 8 oseb, v kolikor bo več prijav pa imamo dogovorjeno dva kombija.  Opis poti: vožnja po avtocesti v smeri Portogruaro-Conegliano-Belluno, nato po cesti Cortina d,Ampezzo in prelazu Falzarego vse do parkirnega prostora proti koči Diborna. Izbrali bomo pot z oznako 403 in hodili najprej do koče Giussani približno 1.30 do 2 uri. Od tu sledi še vzpon na vrh Tofane po normalni-nezahtevni poti še 2 uri. Sestop bo po isti poti.  

Skupaj hoje: 7-8 ur.  Povratek domov do 20.ure! V primeru slabe napovedi pohod odpade!  Oprema: planinski čevlji, čelada, pohodne palice,  dereze ali derezice, hrana in pijača iz nahrbtnika in vsa rezervna oblačila, ki sodijo v nahrbtnik, osebna in planinska izkaznica s plačano članarino za tekoče leto.

Cena: prevoz s kombijem  je 460 €, kar pomeni za 8 oseb=  57 € na osebo.   

Prijave: zaradi rezervacije prevoza najkasneje do srede, 31.7. Mirjam na telefon, 031 817 676!  

VODJA POHODA: Mirjam Frankovič Franetič

MANGART  2677 m

KDAJ: v soboto 27.7. 2024  ob 4,30 uri izpred stare avtobusne postaje nasproti občine v Sežani

Peljemo se z osebnimi vozili mimo Gorice, Bovca in pred mejnim prehodom Strmec na Predelu gremo na cesto za Mangart. Cena za parkiranje na parkirišču za avtomobil je 10€.

Iz parkirišča bomo nadaljevali pot po Slovenski plezalni zavarovalni poti proti vrhu Mangarta..Pot je zahtevna in je potrebno znanje uporabe varovalne opreme.. Pot poteka ob številnih jeklenicah in klinih. Višje se pot razširi in postane bolj krušljiva. Na vrhu grape zavije steza levo v razčlenjeno strmo steno, ki je odlično opremljena z varovali in kmalu dosežemo prostoren in razgleden vrh. Z vrha je lep razgled na Mangartsko jezero, na zahodne Julijske Alpe in Karnijske Alpe. Vračali se bomo po Italijanski poti, ki nima tehničnih težav, vendar ima nekaj zahrbtnih mest kjer moramo paziti na zdrse in izpostavljena mesta. Skupne hoje 4 do 5 ur. Pot je primerna za izkušene planince in z dobro kondicijo.

OPREMA: nahrbtnik, komplet z varovalnim pasom, čelado, visoki planinski čevlji z gumi podplati, rezervno perilo, vetrovko, pokrivalo letno in zimsko, rokavice, kremo za sončenje, sončna očala, in zaščito pred dežjem pohodne palice. Pri plezanju naj bodo le te na nahrbtniku.

HRANA IN PIJAČA:  iz nahrbtnika in v koči in vsaj 2l vode.

CENA: plačate šoferju za prevoz in parkiranje.

Izlet je brezplačen z poravnano planinsko članarino za leto2024

PRIJAVE: do petka 26.7.2024 vodniku Rojc Bogdanu tel. 041477128

S seboj prinesite veliko dobre volje in veselja.

VABLJENI.

                                                                                                             Planinski vodnik:  

                                                                                                               Rojc Bogdan

POLETNI NARAVOVARSTVENI TABOR V CERKNEM

PD Sežana, Odsek za varstvo narave je letos drugič organiziral naravovarstveni tabor, namenjen vsem, ki jih zanima narava, uživanje v njej, njeno preučevanje in varovanje. Tabor je potekal od 3.7. do 5.7.2024 v CŠOD CERKNO. Udeležili so se ga učenci planinskih krožkov OŠ Sežana, OŠ Dutovlje, OŠ Komen in odrasli planinci.

Iz Sežane smo se z vlakom odpeljali do Mosta na Soči. Z železniške postaje smo se sprehodili do Bače pri Modreju, kjer se reka Bača pridruži Idrijci. Prostor ob sotočju zaznamuje obsežen prodnat nanos in znameniti kamniti most bohinjske proge. Občudovali smo bistrost vode in nabirali zanimive prodnike. Tu smo  pomalicali in se nato z avtobusom odpeljali do Cerknega.

Cerkljansko s svojo bogato zgodovino, čudovito pokrajino ter številnimi možnostmi za raziskovanje in zabavo prav gotovo nikogar ne pusti ravnodušnega. In tudi nas ni. Tu smo spoznavali kulturno in naravno dediščino Ceknega in bližnje okolice ter poudarjali pomen ohranjanja narave, preučevali življenje v potokih, raziskovali lastnosti vode in pod lupo opazovali drobne živali iz potoka. Prehodili smo interaktivno tematsko pot, ki nas je s pomočjo zemljevida, namigov na zgibanki in napotkov na informacijskih tablah, popeljala do geotermalnih točk v središču Cerkna. Prehodili smo tudi gozdno pot – gozdarski vrt, kjer smo se učili orientacije, spoznavali načine preživetja v naravi  in poimenovali značilna gozdna drevesa. Na večerni ustvarjalni delavnici so udeleženci izdelali košarice iz naravnih materialov ter s pomočjo primerne literature pobarvali in poimenovali razne vrste metuljev. V cirkuški delavnici pa so se nekateri preizkušali v različnih spretnostih. V prostem času so otroci ob  družabnih igrah in raznih igrah z žogo spletali nova poznanja.

Otroci so resnično uživali v naravi in odrasli planinci so jim z veseljem predajali svoje znanje in izkušnje. Tridnevno medgeneracijsko druženje je hitro minilo. Zadnji dan smo se z avtobusom odpeljali do Mosta na Soči, kjer smo se osvežili pri izviru zdravilne vode, se sprehodili ob jezeru ter po gozdni poti nadaljevali pot do železniške postaje. Navdušeni nad lepo preživetimi dnevi v naravi smo se polni vtisov z vlakom vrnili domov.

Tabor so vodili prostovoljci PD Sežana, vodnik Marjan Olenik in varuhi gorske narave Doroteja Kavčič in Tatjana Jug.

Tatjana Jug

          

Naša pot se je pričela v dolini suhega potoka,  v zatrepu Zadnje Trente. V primerjavi z našimi kraji, kjer temperatura v teh dneh dosega do 35 stopinj, smo tokrat zadihali v sveže jutro. Upali in želeli smo, da bi nam bilo svež zrak naklonjen tudi pri strmem vzpenjanju skozi gozd. Želje so se uresničile. Občasno smo se ustavljali in se odžejali ter opazovali čudovite gore nad Zadnjo Trento. Pri smerni tabli za Vršič se nam je pridružila skupina pohodnikov iz Ljubljane, ki so tako kot mi opravljali krožno pot do zavetišča, le v nasprotni smeri. Dokaj hitro smo se z njimi spoprijateljili in nazdravili »varen korak v gorah«! V zavetišču pod Špičko so danes preurejali sistem z vodo tako, da so bili uradno zaprti, mi pa smo kar nekaj časa  pred zavetiščem vztrajali v nižji temperaturi,  ki  jo kar nekaj časa nismo bili vajeni. Občudovali smo raznobarvno planinsko cvetje in krajino okrog nas.  Po melišču v smeri Jalovca in po bližjem skalovju je še vedno vztrajala kaka zaplata snega, vršaci nad nami pa so se božansko dvigali in vabili v  njihovo kraljestvo!

Začelo nas je že pošteno zebsti in kaj kmalu bi bilo potrebno natakniti kapo in rokavice, pa smo se raje odločili, da pričnemo s sestopanjem. Nebo so večkrat zastrli  temnimi oblaki in sem se s soglasjem vseh pohodnikov odločila, da na proti proti Vršiču pot skrajšamo in sestopimo na planino Zapotok pri kažipotu za Jalovško škrbino.  Do avtomobilov smo rabili slabi dve uri hoje ter si ogledal še korita Mlinarice, naravnega spomenika levega  pritoka reke Soče. Žal slapa tokrat ni bilo,  vodostaj potoka je bil nizek, temperatura v dolini pa neizprosno visoka. Zapuščali smo deželo Kugyja, ki jo je zaznamoval s raziskovanjem poti v gore ter iskanjem skrivnostne cvetke Scabiose Trente.

 

Mirjam Frankovič Franetič

Foto: Mirjam FF in Slvko Čok

PLANINSKI POHOD

LAHKA KROŽNA POT OD  IZVIRA SOČE( 886m) DO ZAVETIŠČA POD ŠPIČKO( 2054m)- PRELAZ VRŠIČ- IZVIR SOČE  

 Sobota, 13.7. 2024

ODHOD: ob 5. uri iz parkirnega prostora pred občinsko stavbo v Sežani. Z osebnimi avtomobili se odpeljemo po dolini reke Soče do Zadnje Trente in naprej do izvira Soče,  kjer pustimo avtomobile in krenemo na pot.      

OPIS POTI : ob parkirišču so planinske oznake za Bavški Grintavec, slapove Suhega potoka in Jalovec. To je pot s katere se nam na začetku odpre lep pogled na že omenjeni Bavški Grintavec, hitro preide v strnjen gozd, kjer se začne pot vzpenjati in skoraj ves čas poteka skozi gozd, nas po približno uri in pol hoje pripelje na razpotje, kjer nadaljujemo po levi poti v smeri zavetišča pod Špičkom (desno Jalovec, Mali kot in Jalovška škrbina, obe poti sta markirani). Pot naprej se za nekaj časa rahlo položi, nato pa se ponovno prične vzpenjati, tokrat skozi občasno vse bolj redek gozd. Višje gozd postane še redkejši in s poti se nam začno odpirati lepi razgledi na okoliške vrhove. Naprej se nekaj časa vzpenjamo skozi rušje, nato pa se priključimo poti s prelaza Vršič. Nadaljujemo naravnost v smeri zavetišča pod Špičkom po poti, ki preide v svet podov. Zavetišče stoji na višini 2054m, na robu melišča na vzhodni strani že od daleč vidne skalnate ostrice, imenovane Špiček. V prvo skromno zavetišče so jeseniški planinci preuredili nekdanjo italijansko vojaško opazovalnico, odprli so ga 6. avgusta 1950. Leta 1961 so zavetišče obnovili in ga opremili z ležišči.

SKUPNE HOJE:  8.30 ure (vzpon 3. 30, sestop do Vršiča 3 ure, od Vršiča do izvira Soče še 1.45. V kolikor bi bili preveč utrujeni se lahko od prelaza Vršič do izvira Soče zapeljemo z  avtobusom ob 16.uri.

OPREMA :  planinski čevlji,  pohodne palice ter vse kar sodi v nahrbtnik( rezervna oblačila, vetrovka, oprema za dež, kapa, rokavice, zaščita pred soncem, hrana in pijača, najmanj 2-3 l).

Pohodniki morajo seveda imeti poravnano članarino za leto 2024.             

CENA: voznikuporavnamo stroške prevoza + ( prevoz z avtobusom, 1.30 € ).        

Prijave na telefon do četrtka, 11. 6. na telefon, Mirjam( 031 817 676).

V PRIMERU NAPOVEDANEGA DEŽJA IN SLABEGA VREMENA SE POHOD PRENESE NA MESEC OKTOBER.