| Pred Kulturnim domom v Lokvi se nas je zbralo le 7 planincev. Od petka dalje je bil v Lokvi velik dogodek in sicer 30. obletnica vojaškega muzeja. Zbiratelj te dediščine, Srečko Rože ima s svojo družino v prostorih lokavskega tabora zbirko najrazličnejših vojaških eksponatov iz časa prve in druge svetovne vojne ter osamosvojitve Slovenije. Za svoje delovanje je prejel tudi najvišja priznanja doma in priznanja iz drugih držav po svetu.
Letos je naša pot na Kokoš potekala skozi vas Prelože na Veliko Gradišče do izvira Vroče. Tu je bilo pred 2000 leti in več gradišče tako kot so bila gradišča na drugih višjih vzpetinah po Sloveniji. Tu teče izvirska voda, po katero so pred leti prihajale dekleta in žene ter jo v škafih na glavah nosile domov. Pravijo, da je imela zdravilno moč, tudi pri staroverskih obredih proti jalovosti. O teh obredih v svoji knjigi » V siju mesečine« opisuje Boris Čok, domačin iz Lokve. Na Kokoši nas je pričakala predsednica Planinskega društva Sežana Doroteja Kavčič z ekipo, ki je vpisovala prihajajoče pohodnike. Nekaj pohodnikov je prišlo tudi iz drugih smeri. Po pozdravu predsednice je sledil kulturni program v katerem se je z igranjem na harmoniko predstavil Ruben Žvab iz Gornjih Ležeč, član KD Kraška harmonika. V svojem devetletnem igranju je prejel že veliko pohval in priznanj. Po druženju pa so se na nebu začeli zbirati temni oblaki in naznanjali, da bo deževalo. Pri sestopanju nas je ujel dež in nas premočil do kože. Ves čas je tudi grmelo, bali smo se strele, ki pa nam je na veliko srečo prizanesla. Osvežitev pa nam je kar prijala saj smo te dni živeli v pravem vročinskem peklu. Mirjam Frankovič Franetič |
