ENODNEVNI POHOD NA GORO TOFANA DI ROZES  ( 3225m) – nezahtevna označena pot/ via normale

Kdaj? V soboto, 3. 8. 2024                      

Tofana di Rozes je gora v Dolomitih, v provinci Belluno v Venetu v Italiji. Nahaja se  zahodno od letovišča Cortina d,Ampezzo in je najbolj priljubljen vrh v skupini Tofane v Dolomitih. Z vrha kjer je križ je lep pogled na sesednji vrh imenovan Tofana di Mezzo, na katerega pripelje žičnica. Ob lepem vremenu pa seže pogled na Dolomite z Marmolado s svojim ledenikom.

Odhod: ob 4. uri zjutraj iz parkirnega prostora pred občinsko stavbo v Sežani. Rezervirali smo  kombi za 8 oseb, v kolikor bo več prijav pa imamo dogovorjeno dva kombija.  Opis poti: vožnja po avtocesti v smeri Portogruaro-Conegliano-Belluno, nato po cesti Cortina d,Ampezzo in prelazu Falzarego vse do parkirnega prostora proti koči Diborna. Izbrali bomo pot z oznako 403 in hodili najprej do koče Giussani približno 1.30 do 2 uri. Od tu sledi še vzpon na vrh Tofane po normalni-nezahtevni poti še 2 uri. Sestop bo po isti poti.  

Skupaj hoje: 7-8 ur.  Povratek domov do 20.ure! V primeru slabe napovedi pohod odpade!  Oprema: planinski čevlji, čelada, pohodne palice,  dereze ali derezice, hrana in pijača iz nahrbtnika in vsa rezervna oblačila, ki sodijo v nahrbtnik, osebna in planinska izkaznica s plačano članarino za tekoče leto.

Cena: prevoz s kombijem  je 460 €, kar pomeni za 8 oseb=  57 € na osebo.   

Prijave: zaradi rezervacije prevoza najkasneje do srede, 31.7. Mirjam na telefon, 031 817 676!  

VODJA POHODA: Mirjam Frankovič Franetič

MANGART  2677 m

KDAJ: v soboto 27.7. 2024  ob 4,30 uri izpred stare avtobusne postaje nasproti občine v Sežani

Peljemo se z osebnimi vozili mimo Gorice, Bovca in pred mejnim prehodom Strmec na Predelu gremo na cesto za Mangart. Cena za parkiranje na parkirišču za avtomobil je 10€.

Iz parkirišča bomo nadaljevali pot po Slovenski plezalni zavarovalni poti proti vrhu Mangarta..Pot je zahtevna in je potrebno znanje uporabe varovalne opreme.. Pot poteka ob številnih jeklenicah in klinih. Višje se pot razširi in postane bolj krušljiva. Na vrhu grape zavije steza levo v razčlenjeno strmo steno, ki je odlično opremljena z varovali in kmalu dosežemo prostoren in razgleden vrh. Z vrha je lep razgled na Mangartsko jezero, na zahodne Julijske Alpe in Karnijske Alpe. Vračali se bomo po Italijanski poti, ki nima tehničnih težav, vendar ima nekaj zahrbtnih mest kjer moramo paziti na zdrse in izpostavljena mesta. Skupne hoje 4 do 5 ur. Pot je primerna za izkušene planince in z dobro kondicijo.

OPREMA: nahrbtnik, komplet z varovalnim pasom, čelado, visoki planinski čevlji z gumi podplati, rezervno perilo, vetrovko, pokrivalo letno in zimsko, rokavice, kremo za sončenje, sončna očala, in zaščito pred dežjem pohodne palice. Pri plezanju naj bodo le te na nahrbtniku.

HRANA IN PIJAČA:  iz nahrbtnika in v koči in vsaj 2l vode.

CENA: plačate šoferju za prevoz in parkiranje.

Izlet je brezplačen z poravnano planinsko članarino za leto2024

PRIJAVE: do petka 26.7.2024 vodniku Rojc Bogdanu tel. 041477128

S seboj prinesite veliko dobre volje in veselja.

VABLJENI.

                                                                                                             Planinski vodnik:  

                                                                                                               Rojc Bogdan

POLETNI NARAVOVARSTVENI TABOR V CERKNEM

PD Sežana, Odsek za varstvo narave je letos drugič organiziral naravovarstveni tabor, namenjen vsem, ki jih zanima narava, uživanje v njej, njeno preučevanje in varovanje. Tabor je potekal od 3.7. do 5.7.2024 v CŠOD CERKNO. Udeležili so se ga učenci planinskih krožkov OŠ Sežana, OŠ Dutovlje, OŠ Komen in odrasli planinci.

Iz Sežane smo se z vlakom odpeljali do Mosta na Soči. Z železniške postaje smo se sprehodili do Bače pri Modreju, kjer se reka Bača pridruži Idrijci. Prostor ob sotočju zaznamuje obsežen prodnat nanos in znameniti kamniti most bohinjske proge. Občudovali smo bistrost vode in nabirali zanimive prodnike. Tu smo  pomalicali in se nato z avtobusom odpeljali do Cerknega.

Cerkljansko s svojo bogato zgodovino, čudovito pokrajino ter številnimi možnostmi za raziskovanje in zabavo prav gotovo nikogar ne pusti ravnodušnega. In tudi nas ni. Tu smo spoznavali kulturno in naravno dediščino Ceknega in bližnje okolice ter poudarjali pomen ohranjanja narave, preučevali življenje v potokih, raziskovali lastnosti vode in pod lupo opazovali drobne živali iz potoka. Prehodili smo interaktivno tematsko pot, ki nas je s pomočjo zemljevida, namigov na zgibanki in napotkov na informacijskih tablah, popeljala do geotermalnih točk v središču Cerkna. Prehodili smo tudi gozdno pot – gozdarski vrt, kjer smo se učili orientacije, spoznavali načine preživetja v naravi  in poimenovali značilna gozdna drevesa. Na večerni ustvarjalni delavnici so udeleženci izdelali košarice iz naravnih materialov ter s pomočjo primerne literature pobarvali in poimenovali razne vrste metuljev. V cirkuški delavnici pa so se nekateri preizkušali v različnih spretnostih. V prostem času so otroci ob  družabnih igrah in raznih igrah z žogo spletali nova poznanja.

Otroci so resnično uživali v naravi in odrasli planinci so jim z veseljem predajali svoje znanje in izkušnje. Tridnevno medgeneracijsko druženje je hitro minilo. Zadnji dan smo se z avtobusom odpeljali do Mosta na Soči, kjer smo se osvežili pri izviru zdravilne vode, se sprehodili ob jezeru ter po gozdni poti nadaljevali pot do železniške postaje. Navdušeni nad lepo preživetimi dnevi v naravi smo se polni vtisov z vlakom vrnili domov.

Tabor so vodili prostovoljci PD Sežana, vodnik Marjan Olenik in varuhi gorske narave Doroteja Kavčič in Tatjana Jug.

Tatjana Jug

Naša pot se je pričela v dolini suhega potoka,  v zatrepu Zadnje Trente. V primerjavi z našimi kraji, kjer temperatura v teh dneh dosega do 35 stopinj, smo tokrat zadihali v sveže jutro. Upali in želeli smo, da bi nam bilo svež zrak naklonjen tudi pri strmem vzpenjanju skozi gozd. Želje so se uresničile. Občasno smo se ustavljali in se odžejali ter opazovali čudovite gore nad Zadnjo Trento. Pri smerni tabli za Vršič se nam je pridružila skupina pohodnikov iz Ljubljane, ki so tako kot mi opravljali krožno pot do zavetišča, le v nasprotni smeri. Dokaj hitro smo se z njimi spoprijateljili in nazdravili »varen korak v gorah«! V zavetišču pod Špičko so danes preurejali sistem z vodo tako, da so bili uradno zaprti, mi pa smo kar nekaj časa  pred zavetiščem vztrajali v nižji temperaturi,  ki  jo kar nekaj časa nismo bili vajeni. Občudovali smo raznobarvno planinsko cvetje in krajino okrog nas.  Po melišču v smeri Jalovca in po bližjem skalovju je še vedno vztrajala kaka zaplata snega, vršaci nad nami pa so se božansko dvigali in vabili v  njihovo kraljestvo!

Začelo nas je že pošteno zebsti in kaj kmalu bi bilo potrebno natakniti kapo in rokavice, pa smo se raje odločili, da pričnemo s sestopanjem. Nebo so večkrat zastrli  temnimi oblaki in sem se s soglasjem vseh pohodnikov odločila, da na proti proti Vršiču pot skrajšamo in sestopimo na planino Zapotok pri kažipotu za Jalovško škrbino.  Do avtomobilov smo rabili slabi dve uri hoje ter si ogledal še korita Mlinarice, naravnega spomenika levega  pritoka reke Soče. Žal slapa tokrat ni bilo,  vodostaj potoka je bil nizek, temperatura v dolini pa neizprosno visoka. Zapuščali smo deželo Kugyja, ki jo je zaznamoval s raziskovanjem poti v gore ter iskanjem skrivnostne cvetke Scabiose Trente.

Mirjam Frankovič Franetič

Foto: Mirjam FF in Slvko Čok

PLANINSKI POHOD

LAHKA KROŽNA POT OD  IZVIRA SOČE( 886m) DO ZAVETIŠČA POD ŠPIČKO( 2054m)- PRELAZ VRŠIČ- IZVIR SOČE  

 Sobota, 13.7. 2024

ODHOD: ob 5. uri iz parkirnega prostora pred občinsko stavbo v Sežani. Z osebnimi avtomobili se odpeljemo po dolini reke Soče do Zadnje Trente in naprej do izvira Soče,  kjer pustimo avtomobile in krenemo na pot.      

OPIS POTI : ob parkirišču so planinske oznake za Bavški Grintavec, slapove Suhega potoka in Jalovec. To je pot s katere se nam na začetku odpre lep pogled na že omenjeni Bavški Grintavec, hitro preide v strnjen gozd, kjer se začne pot vzpenjati in skoraj ves čas poteka skozi gozd, nas po približno uri in pol hoje pripelje na razpotje, kjer nadaljujemo po levi poti v smeri zavetišča pod Špičkom (desno Jalovec, Mali kot in Jalovška škrbina, obe poti sta markirani). Pot naprej se za nekaj časa rahlo položi, nato pa se ponovno prične vzpenjati, tokrat skozi občasno vse bolj redek gozd. Višje gozd postane še redkejši in s poti se nam začno odpirati lepi razgledi na okoliške vrhove. Naprej se nekaj časa vzpenjamo skozi rušje, nato pa se priključimo poti s prelaza Vršič. Nadaljujemo naravnost v smeri zavetišča pod Špičkom po poti, ki preide v svet podov. Zavetišče stoji na višini 2054m, na robu melišča na vzhodni strani že od daleč vidne skalnate ostrice, imenovane Špiček. V prvo skromno zavetišče so jeseniški planinci preuredili nekdanjo italijansko vojaško opazovalnico, odprli so ga 6. avgusta 1950. Leta 1961 so zavetišče obnovili in ga opremili z ležišči.

SKUPNE HOJE:  8.30 ure (vzpon 3. 30, sestop do Vršiča 3 ure, od Vršiča do izvira Soče še 1.45. V kolikor bi bili preveč utrujeni se lahko od prelaza Vršič do izvira Soče zapeljemo z  avtobusom ob 16.uri.

OPREMA :  planinski čevlji,  pohodne palice ter vse kar sodi v nahrbtnik( rezervna oblačila, vetrovka, oprema za dež, kapa, rokavice, zaščita pred soncem, hrana in pijača, najmanj 2-3 l).

Pohodniki morajo seveda imeti poravnano članarino za leto 2024.             

CENA: voznikuporavnamo stroške prevoza + ( prevoz z avtobusom, 1.30 € ).        

Prijave na telefon do četrtka, 11. 6. na telefon, Mirjam( 031 817 676).

V PRIMERU NAPOVEDANEGA DEŽJA IN SLABEGA VREMENA SE POHOD PRENESE NA MESEC OKTOBER.

Krnsko pogorje nas je pričakalo v lepem sončnem dnevu. Le kaj bi si lahko še boljšega želeli  kot lepo vreme in prijetno druženje z ljubitelji gora? Ob prihodu v  Planinski dom pri Krnskih jezerih nas je pričakalo prijazno osebje Planinskega društva Nova Gorica, prostovoljcev, ki so v domu ta vikend dežurali. Imajo namreč težave pri iskanju najemnika koče.  Odložili smo odvečno opremo in krenili na pot proti Velikemu Šmohorju. Že ob vznožju nas je vršac očaral s prečudovitim planinskim cvetjem. Kmalu smo dosegli prve ostaline soške fronte in pred njimi naredili  posnetek. Na vrhu pa,….. prelepi razgledi na Krn in ostale vrhove vse tja do Malega Šmohorja, kamor smo se tudi podali in odkrivali vse polno razvalin vojaških objektov, vkopov in rovov. Prvi dan smo zaključili pri Krnskem jezeru, si ohladili noge in prisluhnili Gregorčičevim in Kosovelovim poezijam. Pred nočnim počitkom smo si privoščili dobro večerjo z enolončnico in testeninami ter si ogledali plan pohoda za naslednji dan.

Jutro je bilo nekoliko manj prijazno kot prejšnji dan, sive meglice so se podile nad vrhovi in bali smo se, da nas bo med potjo presenetil dež.  Proti Veliki Babi smo krenili dokaj zgodaj in med hojo uživali v prijetno hladnem jutru. Na grebenu smo opazili gamsa, morda samico, ki smo jo prestrašili. Sklepali smo, da ima mladiča ker smo čez čas slišali tudi njegovo oglašanje. Na vrhu Velike Babe je bilo  megleno in neprijazno zato smo poiskali zavetje malo nižje kjer smo se oddahnili in okrepčali. Srečali  smo še nekaj planincev, ki so šli na vrh, mi pa smo se odločili, da opravimo podvig še na Veliko Monturo. Nebo se je razjasnilo in nam odprlo prelep razgled na Krnsko jezero ter na vse okoliške vršace. Tako kot na Šmohorju je tudi Velika Montura prepredena z  vkopanimi jarki, rovi in bunkerji, na vrhu pa je stal križ kot opomnik našega časa- življenja, ki se vzpenja navzgor, se pa enkrat  tudi konča kot so se mnoga življenja vojakov na tem bojnem območju…..

Posijalo je sonce in nam razvedrilo misli ob pogledu na čudovito gorsko cvetje, ki je krasilo zelene gorske predele, skalovje in stezo, ki se je vila navzdol proti Dupeljskemu jezercu. Oddahnili smo se pri planinskem domu, se še malo okrepčali ter se poslovili od prijaznega osebja. Čakalo nas je še sestopanje v dolino Lepene in vožnja proti domu, ki je bila polna lepih vtisov na prehojene poti in druženja s prijatelji gora. MFF

Foto: MirjamFF, Kristjan Sedmak in Slavko Čok

PLANINSKI POHOD: GRINTOVEC ČEZ DOLGE STENE

Kdaj: v soboto, 29.6.2024

Grintovec je z 2558 metri najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp in tudi zelo množično obiskan. Največ planincev se nanj povzpne čez Streho, gor pa vodita še 2 markirani poti. Mi bomo izbrali nemarkirano, ki pa je nekoč, že kar dolgo tega, bila markirana. In sicer čez Dolge stene.
Zbor bo ob 5.00 uri na stari avtobusni postaji v Sežani. Z avti ali kombijem se bomo odpeljali do Kamniške Bistrice in naprej do Konca, kjer bomo parkirali.

Od tu bomo nadaljevali najprej po markirani poti do Kokrškega sedla in se usmerili naprej v smeri Skute, a le do Malih vratc, kjer se usmerimo na  greben Dolgih sten. V spodnjem delu grebena, do višine približno 2250m je pot lahka. Na manjšem sedlu se greben strmo dvigne in postane bistveno zahtevnejši. Stara pot se je tu usmerila bolj v levo in prečila steno. Teren je lažji, a še vedno zahteven in zelo krušljiv, zaradi česar je čelada nujna. Dobrih 100m pod vrhom izstopimo in stene na Streho.
Sestop bo po lahki markirani poti čez Streho.
Na poti bomo premagali dobrih 1600m višine, kar pomeni, da nikakor ne gre za kratko turo, potrebna je ustrezna kondicija. Pot je v enem delu zahtevna zato je potrebnih nekaj izkušenj z gibanjem po takem terenu. Ni pa pot nikjer zelo prepadna. Predviden čas vzpona je 4-5 ur, čas sestopa pa 3h.
Povratek v Sežano bo predvidoma med 18 in 19 uro.
Dolžina ture: cca 7-8 ur hoje.
Oprema: planinski čevlji, čelada, primerna oblačila, zaščita pred soncem, dovolj tekočine, planinska izkaznica z letošnjo nalepko. Hrana in pijača iz nahrbtnika, možno bo dokupiti na koči na Kokrškem sedlu
Stroški:
– Prevoz: stroški najema in goriva za kombi cca 20 €/osebo. V primeru, da gremo z osebnimi avti, se prevoz poračuna z vozniki.
Prijave: najkasneje do četrtka, 27.6. vodji pohoda na 031 204 154 ali  matejtrobec(at)gmail.com

V primeru slabega vremena pohod odpade, oz. je prestavljen na drug termin.

Vodja pohoda: Matej Trobec, vodnik PZS

PLANINSKI POZDRAV

Slovensko planinsko društvo Trst bo v četrtek 13. junija v Narodnem domu v Trstu, Ulica Filzi 14,  gostilo alpinista in pisatelja Tadeja Goloba. 

PLANINSKI IZLET ŠPIK HUDE POLICE (I) CIMA DI TERRA ROSSA (  2.420 m)  PLANIRAN DNE sobota,  08.06.2024  JE PRESTAVLJEN NA DNE  sobota, 20.07.2024.

PRESTAVLJEN JE  ZARADI VELIKE KOLIČINE SNEGA ŠE V VISOKOGORJU.

Planinsko društvo Sežana

PLANIRAN IZLET NA JANČE , DNE 12.06.2024 –  ODPOVEDAN.

IZVEDEN BO V JESENSKEM ČASU.

Planinsko društvo Sežana