Tokrat smo si zbrali izlet za skupino Gremo mi po svoje na Fajti hrib (434m), Cerje, jama Pečinka, Borojevičev prestol in Ruska jama.
S parkirnega mesta pri železniški postaji v Sežani smo se zapeljali z avtomobili proti Komnu in Kostanjevici in na križišču se usmerili na pot proti Renčam. Na večjem ovinku smo se usmerili na makadamsko pot do parkirišča pod Fajtinim hribom. Od tu smo nadaljevali peš po stezi proti vrhu Fajtinega hriba. Imeli smo lepo sončno vreme. Tudi razgled na goriško okolico je bil lep, le hribi v daljavi so bili v oblakih.
14 mesecev je Fajtij hrib bičala smrt, treskala vanj strašna sila, da je bil ves krvav, razsekan, razdolbljen in ves preoran. Da hudi boji so se tu dogajali med 1. sv. vojno.
Mi smo se spustili na makadamsko cesto in po njej nadaljevali pot do Cerja. Tu smo počivali in si ogledali film in razne muzeje.
Po ogledih in malici smo nadaljevali pot proti jami Pečinka, ki je zaprta, se pa da pogledati v notranjost skozi okna. Po strelskem jarku smo nadaljevali pot proti Boroevićemu prestolu, kjer smo naredili nekaj posnetkov. Tu je tudi spomenik oz. kažipot v čast poveljniku VII. Avstro-ogrskega korpusa, nadvojvodi Jožefu, po katerem je bila poimenovana tudi omenjena cesta Erzherog Joseph Strasse. Pot smo nadaljevali še proti Ruski jami, kjer je bilo najprej med 1. sv. vojno skladišče orožja , kasneje pa so tu bili ruski vojni ujetniki. Na območju Krasa jih je bilo kakih 15-20 tišoč. Uporabljali so jih za prisilna težka fizična dela pri gradnji cest, železnice, vodovodov, skladišč streliva. Živeli so v nemogočih razmerah. Bili podhranjeni, bolni, izmučeni od dela in trpinčenja. Vse to je povzročalo med vojnimi ujetniki visoko umrljivost.
Od tu pa smo se napotili proti našim vozilom in okrog 14. ure vrnili v Sežano.
