pdsezana – Stran 49

Pohod v neznano 2017

vabi

»Pohod v neznano«

KDAJ: nedelja, 19.11. 2017

TEŽAVNOST POTI: lahka markirana pot

ZBOR: pri bivši avtobusni postaji nasproti stavbe občine, ob 9:00

OPIS POTI:

Od zborne točke se bomo odpravili z avtomobili do izhodišča. Na izhodišču nas čaka lep razgled in tam bomo videli kje bo potekala naša krožna pot. Višinska razlika je okrog 600 – 800m, dolžina pa okrog 12-14km. Možnost je tudi, da pot skrajšamo. Pot je lahka, vendar zahteva malo pazljivosti pri sestopu.

ČAS HOJE: približno 4 ure

OPREMA in OBLAČILA: pohodni čevlji (snega na poti ni), obleka primerna vremenu (bolj zimska oblačila – večslojno oblačenje), planinska izkaznica, sredstvo proti klopom, PP, rokavice in kapa, sončna očala, osebni document,… Glede vremena bom interesentom javil par dni pred izletom.

HRANA: hrana in pijača iz nahrbtnika

STROŠKI: Za člane planinskega društva Sežana je izlet brezplačen, za nečlane društva pa znaša prispevek 10 €.

Prevoz se poravna z vozniki.

PRIJAVE IN INFORMACIJE: Do četrtka 16. 11. 2017. SMS/KLIC 031-731-417
E-POŠTA: erik.gustin@gmail.com (V primeru, da pošljete SMS ali E-MAIL, naj vsebuje ime in priimek udeleženca ali udeležencev, ter telefonsko številko.). Prosim, da udeležbo potrdite.

V primeru slabega vremena (dež ali močan veter) oziroma majhni udeležbi pohod odpade.

Vodja pohoda: Erik Guštin, VPZS

PLANINA ZAPOTOK

Z avtom smo se zapeljali iz Sežane ob 6.00 uri in se vozili do Zadnje Trente do manjšega parkirišča na križišču poti za Jalovec in za Bavški Grintavec. Od tu smo odšli proti Bavškemu Grintovcu. Pot nas je vodila najprej ob Suhem potoku, ki smo ga tudi dvakrat prečkali. Po zadnjem prečkanju se je pot začela vzpenjati. Pot je precej kamnita z visokimi kamnitimi skoki, na nekaterih mestih je tudi zavarovana z zajlo in klini. Ob vsej poti smo lahko uživali jesenske lepote narave z raznoraznimi barvami. Ko je posijalo sonce, ki je pregnalo meglice pa so se nam prikazali na vzhodu veličastni Prisojnik, na zahodu pa Bavški Grintavec, na južni strani pa Pelci in Srebrnjak. Ko smo prispeli do planine Zapotok pa smo občudovali macesne v čudovitih barvah. Tu smo nekaj časa počivali, pomalicali in uživali to prečudovito jesensko naravo. Vračali smo se po isti poti. Domov smo prispeli ob 16,00 uri.

Bogdan Rojc

[Show slideshow]

Doberdobsko jezero z Gradino

Ob 8.00 uri smo z avtomobili startali iz Sežane proti parkirišču Doberdobskega jezera. Iz parkirišča smo krenili po kolovozu proti jezeru, ki je pravo kraško presihajoče jezero. Tu se pod površjem pretaka voda Soče, Vipave in drugih vod, ki se pretakajo pod površjem. Ko je polno vode je lahko jezero dolgo 1200 m in 400 m široko. Tu so trije izviri, ki so v enem delu in potem preidejo v majhen potoček, ki potem teče do glavnega bazena, ki je vedno polno vode in je tudi glavni požiralnik. Ta voda pronica v globino in podtalno pride do Prelosnega jezera.

Od jezera smo se vzpeli proti koči Cadorna, v kateri je imel svoj štab med soškimi bitkami italijanski poveljnik, general Cadorna. To kočo uporabljajo italijanski plezalci. Tu je več bunkarjev vklesanih v samo skalo s pogledom proti jezeru in proti vasi Jamlje. Pot smo nadaljevali na planoto Gradina. Tu je še vidno veliko gradišče obdano s severne strani z ozidjem z južne in vzhodne strani pa skalnim previsom. To je bilo zavetišče za ljudi, ki so ga zgradili v železni dobi in so ga potem še v rimskem obdobju uporabljali kot opazovalnico. Celotna planota je prepredena z vojaškimi jarki in bunkerji, kjer so potekali hudi boji med 1. sv. vojno med italijansko vojsko in avstroogrsko vojsko. Tu je padlo na tisoče vojakov iz obeh strani.

Pot smo nadaljevali po kolovozih po planoti z izrednimi jesenskimi barvami ruja in drugih rastlin do muzeja rezervata, kjer se prepleta naravoslovna in zgodovinska pot. Prikazan je medved, ki je nekoč živel na Krasu. Ponazorjeno je gradišče, prikazani so površinski kraški pojavi kot so škavnice, žlebiči in melišča in razni habitati, ki jih vidimo v rezervatu. V zgodovinskem delu pa 1. sv. vojna in arhivsko, fotografsko gradivo iz prejšnjega stoletja.

V sklopu muzeja je tudi gostišče, kjer smo se okrepčali in se ob nekdanjem kamnolomu in izrednem razgledu na Doberdobsko jezero in njegovo jesensko obarvano okolico spet spustili na naše izhodišče. Domov smo prispeli okrog 13,00 ure.

Bogdan Rojc

[Show slideshow]

RAZPIS POHODA PO KRAŠKEM ROBU

Tura: Stepani – Tinjan – Osp – Kastelec – Socerb – Kras – Črni Kal – Stepani

Datum: 11. november 2017

Zborno mesto: Stepani ob 8. uri

Dostop: po avtocesti do izvoza Črni Kal sledi odcep desno za Stepane, 100 metrov nižje je na levi strani asfaltirano parkirišče

po stari cesti do razcepa v Črnem Kalu, kjer se zavije desno proti avtocesti; naprej po klancu do odcepa za Stepane.

Dolžina ture: 6 – 7 ur

Zahtevnost: lahka

OPIS:

Pot nas bo najprej vodila po asfaltu. Prečkali bomo avtocesto (po mostu) in se po široki poti skozi borov gozd povzpeli na Tinjan (374 metrov). Tinjan je poseljena vzpetina, z vrha je lep razgled na Koprski in Tržaški zaliv ter Osapsko dolino in Kraški rob. V lepem vremenu se vidijo Kanin, Triglav in drugi alpski očaki. Na zidu, ki obkroža vaško cerkev, sta vpisna knjiga in žig Slovenske planinske poti. Po markirani poti bomo sestopili v Osp.

Osp je ena najstarejših istrskih vasi. Nad njo leži jama Grad, v kateri izvira Osapska reka. Ker je odvisna od padavin, je struga večji del leta brez vode. Nad vasjo se dviga kompaktna stena, široka 500 in visoka preko 200 metrov. Skupaj z bližnjo z Mišjo pečjo predstavlja enega najpomembnejših plezalnih območij v Evropi. Značilni rastlini teh ostenij sta hrast črnika in Tomassinijeva popkoresa, v njih gnezdi sokol selec.. Osp je znan tudi po tem, da je v vasi delovala prva redna slovenska osnovna šola v Istri.

Mimo cerkve sv. Tomaža se bomo po dobro označeni poti povzpeli na Kraški rob. Kamnita tla so zelo primerna za rast špargljev, spomladi pa iz plitke zemlje poganja še značilno rastje(kukavičevke, perunike, “pojoče” trave). Pred Kastelcem nas bo presenetila naravna posebnost, ki jo je v prostor vnesel človek. Obzidan nasad črnega bora, ki še danes ohranja svojo strukturo. Verjetno je zaustavljal burjo, da ne bi čez rob odnašala rodovitne prsti, ki je v teh krajih ni obilo na razpolago. Do Kastelca po poljski poti, potem pa zopet na asfalt do Socerba, nad katerim se pnejo ostanki istoimenskega grada. To bo najvišja točka našega pohoda (371 metrov). Pred nami bodo ležali Koper, Miljski griči, Trst. Za grad so se zaradi njegove strateške lege v preteklosti stalno bojevali. Leta 1678 ga je obiskal Janez Vajkard Valvasor in ga narisal, stoletje pozneje pa ga je uničil požar. Socerb je točka Slovenske planinske poti.

V bližini gradu leži jama, nekdanje bivališče ‘mučenika’ sv. Socerba, umrlega leta 1284. Jama velja tudi za edino podzemno cerkev pri nas.

Nadaljevali bomo čez Kras. Po ravnem terenu, med borovci in hrasti ter drugim rastjem. Do razgledne Varde, razpokane in poraščene skalne gmote, s katere se odpira pogled na Tinjan, Koper in Šavrinsko gričevje, Trst. Spust z nje bo terjal malce previdnosti. Pobočja, po katerih bomo stopali, so bila v preteklosti obdelana, danes pa jih zaradi opuščanja kmetovanja vse bolj prerašča gozd. Pionirska vrsta v teh krajih je črni bor (drevesna vrsta ni avtohtona; z njo so pogozdovali kraške goličave), ki pa ga zelo ogrožajo požari. Neposredno se bomo seznanili, kakšno rano lahko povzročijo v naravnem okolju. Del poti nas bo vodil skozi požarišče, ki se obnavlja zelo počasi, čeprav je od požara minilo že dobrih pet let.

Široka makadamska pot nas bo vodila na rob, nad vas Črni Kal. Zopet lep razgled na Tinjana, Rožar in zgornjo Rižansko dolino. Pod nami pa Črni Kal z najstarejšo datirano kamnito kmečko hišo v Sloveniji (gre za Benkovo hišo iz leta 1489). Vas je znana tudi po zvoniku sv Valentina, ki se je zaradi plazovitega terena nagnil, v času Janeza Vajkarda Valvasorja pa je bil Črni Kal znan po vinu črnikalec, ki so ga vozili tudi na dunajski dvor. Vas krasijo leseni reliefi, tudi z motivom vinske trte.

Spust po strmem klancu najprej skozi vas in potem med trtami nas bo vodil do spomenika NOB. Kamnite skulpture treh ladij iz belega kamna simbolizirajo sožitje in skupno borbo prekomorskih brigad proti okupatorju. Postavili so ga leta 1966 po načrtu arhitekta Edvarda Mihevca.

Sledil bo krajši spust do viadukta Črni Kal, prečenje ceste in povratek na izhodiščno mesto pohoda.

Pohod bo vodila Irena Cunja, ki sprejema prijave na številko mobilnega telefona 031 680 627. Do petka.

CENA: Za planince PD Sežana je izlet brezplačen, ostali plačajo 10 evrov. Prijavljeni morajo biti člani PZS s plačano članarino za leto 2017.

OPREMA: pohodni čevlji, kapa, rokavice, zimska vetrovka, oprema za dež, pohodne palice, nahrbtnik s hrano in toplo pijačo, pa dobra volja.

OPOZORILO: Tura sicer ni zahtevna, vendar bo trajala več ur. Zato prosim, da se na pohod ne prijavljate tisti, ki imate zdravstvene težave ali boste težko vzdržali toliko ur hoje. Ture ne bo mogoče krajšati.

Vodnica

Irena Cunja

PLANINSKI IZLET V OKOLICI DOBERDOBSKEGA JEZERA

VABI

NA PLANINSKI IZLET V OKOLICO DOBERDOBSKEGA JEZERA

KDAJ: v soboto, 4. 11. 2017 se dobimo ob 8.00 uri na parkirišču nasproti občine Sežana. Od tu se bomo z avtomobili zapeljali mimo Jamelj do parkirišča pri Doberdobskem jezeru.

Najprej se bomo sprehodili do razgledišča na Doberdobsko jezero, nato se bomo en del poti vrnili do križišča poti in se povzpeli po zgodovinski in naravoslovni poti. Ogledali si bomo številne jarke in bunkerje vsekane v skalo iz prve svetovne vojne, kjer so potekali boji med Avstroogersko in Italijo. Nadaljevali bomo pot do gradišča, ki se nahaja na vzpetini. To je bilo v dobi pred našim štetjem bivališče za ljudi in so ga še poten v rimskem obdobju uporabljali kot opazovalnico. Tudi tu je veliko jarkov in bunkerjev. Nadaljevali bomo pot po kraški gmajni , ki je danes poraščena do zelo zanimivega muzeja. Prikazani so naravoslovni in zgodovinski deli tega področja. Poleg muzeja je tudi restavracija, kjer se lahko dobi hrano in pijačo. V kolikor bi kdo želel nekaj toplega pojesti (n. pr. Joto) mi sporočite ob prijavi, da jo pripravijo. Od tu se bomo spustili zopet na izhodišče.

OPREMA: Planinske čevlje, nahrbtnik, bundo ali vetrovko, rokavice, kapo, pohodne palice, pelerino in rezervno perilo.

CENA: Za planince PD Sežana je izlet brezplačen, ostali plačajo 5,00 €. Vsi pa morajo biti člani PZS s plačano članarino za leto 2017.

HRANA IN PIJAČA: iz nahrbtnika in tudi v restavraciji pri muzeju.

PRIJAVE: do petka 3.11.2017 vodniku Bogdanu tel. 041 477128

Izlet je lahek in primeren za vse, ki zmorejo 3-4 urno hojo.

VABLJENI!

Planinski vodnik:

BOGDAN ROJC

ŠPEČK

Ob osmih smo se z osebnimi avtomobili odpeljali iz Sežane do Cola nad Ajdovščino in še nekaj kilometrov naprej in parkirali na mestu imenovanem »pri Cencu«. Sledili smo markacijam proti Špičastemu vrhu in po približno petnajstih minutah zavili levo na gozdno cesto, ter po tej nadajlevali dobrih dvajset minut do razpotja, kjer se priključi pot iz Cola. Kmalu za tem smo prispeli na vrh, kjer je lovska družina postavila zanimiv kovinski križ, ki je posvečen tam delujočem župniku. Razgleda zaradi nizke oblačnosti ni bilo kaj prida, zato smo se po malici in fotografiranju kmalu po isti poti vrnili na izhodišče. Mentorici Irena in Vanda sta tudi tokrat poskrbela za presenečenje za otroke iz vrtca, saj so vsakega nazaj grede na vejah dreves ob poti čakali obeski z markacijo. Udeleženci so bili z izletom zadovoljni, posebnosti ni bilo. V Sežano smo se vrnili nekaj pred štirinajsto uro, kakor je bilo tudi predvideno.

Edvin Furlan

[Show slideshow]

V DEŽELI KRALJA MATJAŽA

Napovedi vremenoslovcev so bile ugodne, tako, da smo se veselili pohoda na najvišji vrh Pece. Kar 16 planincev se nas je zbralo, devet v kombiju, ostali udeleženci pa so se peljali z osebnimi avtomobili. Pot do Črne na Koroškem je bila kar dolga, saj je bilo potrebno prevoziti 200 km in več. V prelepem kraju naših dobrih smučarjev, Tine Maze in drugih uspešnih smučarjev ter glasbenikov smo naredili krajši postanek za kavo in se nato odpeljali v prelepo dolino Tople, ki je bila leta 1966 razglašena za Krajinski park in se nahaja znotraj Geoparka Karavanke. Po dolini smo se peljali mimo Burjakove, Florinove ter Fajmutove domačije ter ob 8. 30 pričeli hoditi z izhodiščem pri nekdanjem rudniku svinca in cinka Topla, od koder smo imeli dve uri hoda do Doma na Peci. V bližini doma smo si najprej ogledali votlino kjer po legendi spi Kralj Matjaž in čaka, da se mu brada devetkrat ovije okoli kamnite mize. Takrat naj bi se zbudil in s svojo vojsko odrešil vse muke in krivice tega sveta. Zraven doma pa je tudi jama z njegovimi lesenimi skulpturami. Po zasluženi malici je sledil drugi del vzpona, na vrh Kordeževe glave (2125 m). Po pol drugi uri hoda smo na vrhu doživeli prekrasen razgled na bližnje vrhove, Uršljo goro, Raduho in na bolj oddaljene vrhove, vse do Velikega Kleka( Grossglocknerja), ki je mogočen tritisočak na avstrijskem. Za krajši čas smo se predali toplim sončnim žarkom in nadaljevali pot do bližnjega Knipsovega sedla, kjer je naša najmlajša udeleženka Ana Uršič, na manjši zaplati snega naredila sneženega moža. To je bilo pravo doživetje v teh poletnih razmerah. Previdno je bilo potrebno sestopati v dolino, ker je bila steza ozka in strma. Po enournem sestopanju smo dosegli gozd, poraščenem s smrekami in macesni, ki so obarvani z rumeno- oranžnimi barvami. Vmes je sledil krajši počitek z opazovanjem skalnega grebena Pece, od katerega smo se oddaljevali in se približevali izhodišču naše poti. Sestop je bil ves čas strm in ga po dveh urah hoje uspešno premagali. Še dobro, da nismo to pot izbrali za izhodišče, ker bi kar »grizli kolena« v breg. V dolini Tople in v Črni so sledili še krajši postanki z ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti, plezalne stene, Helenskega potoka ter razstavljenih zunanjih eksponatov nekdanjega rudnika svinca in cinka v Črni. Kar težko se je bilo posloviti od tega nekdaj fužinarskega in premogovniškega mesteca občine Črne na Koroškem, ki jo vodi županja Romana Lesjak. Tudi županja je bila dobra športnica, z osvojenim črnim pasom v karateju. Vsi smo zaznali kako je obnovljeno mestece zadihalo in oživelo pod skrbno žensko roko. Želimo jim, da bi bili tako uspešni tudi v prihodnje.

Po lepo preživetem dnevu v okrilju pravljične dežele smo se vračali na svoje domove. MFF

[Show slideshow]

PLANINA ZAPOTOK V ZADNJI TRENTI

vabi na planinski izlet

PLANINA ZAPOTOK V ZADNJI TRENTI

Kdaj: V nedeljo, 22.10.2017 se dobimo ob 6,00 uri na parkirišču nasproti občine v Sežani. Od tu se bomo zapeljali z osebnimi avtomobili proti Zadnji Trenti mimo Koče pri izviru Soče do manjšega parkirišča na križišču poti za Jalovec in Bavški Grintavec. Naša pot nas pelje proti Bavškemu Grintovcu, najprej ob Suhem potoku, ki ga večkrat prečkamo, potem pa se pot začne vzpenjati. Na nekaterih mestih je pot zahtevna (večji kamniti skoki, klini in zajla), za kar je potrebna previdnost pri hoji. Je pa sedaj v jeseni čudovit pogled na porumenele macesne in raznobarvno listje bukve in drugih dreves in seveda tudi na bližnje vrhove. Pot bomo zaključili na planini Zapotok. Do tu bomo potrebovali cca 2 uri hoda. Višinske razlike vzpona je cca 300 m. Vračali se bomo po isti poti.

V kolikor bo čas bomo šli še do izvira Soče in korit Mlinarice.

Vrnili se bomo v večernih urah.

Oprema: Obvezno visoki planinski čevlji z gumi podplati, nahrbtnik, bundo, rokavice in kapo, rezervno perilo, pelerino in pohodne palice in še veliko dobre volje.

Hrana in pijača: Iz nahrbtnika.

Plačilo: Za člane PD Sežana je izlet brezplačen, za nečlane našega društva pa 10.00€. Vsi pa morajo biti člani PZS. Za potne stroške se dogovorite z voznikom avta.

Prijave: do petka, 20.10.2017 vodniku Rojc Bogdanu tel. 041 477128

Izlet je primeren za vse, ki so kondicijsko sposobni štiri urne hoje tudi po slabšem kamnitem terenu. V slučaju zelo slabega vremena izlet odpade.

Vabljeni!

Vaš vodnik:

Bogdan Rojc

Otliško okno 07.10.2017

Ob 8.45 smo se dobili pri izviru Hublja. Otroke so pripeljali starši. Po pozdravnem nagovoru smo se po položni poti podali proti Otliškemu oknu. Tempo je bil zelo raznolik, nekaj otrok je bilo hitrejših, nekaj (predvsem tistih mlajših) pa počasnejših, zato se je skupina precej razpotegnila. Vmes so hodile mentorice. Naredili smo tudi več počitkov, da se je skupina spet zbrala skupaj. Med potjo smo prebrali zgodbo o nastanku Otliškega okna, ki je skupaj z ilustracijo prikazana na kamnu ob poti. Na vrhu Gore smo si dali žig, se vpisali v vpisno knjigo in se nato odpravili do Otliškega okna. Tam smo se posedli na travo, da smo lovili sončne žarke, in pomalicali. Nato smo otroke v dveh skupinah peljali prav do okna, da so lahko pogledali, kakšen je razgled skozenj in kakšne oblike ter velikosti je samo okno. Potem smo se igrali samuraje in si šli pogledat tudi kamnitega polža. Ko smo se naužili vseh lepot, smo se spustili v dolino, do izvira Hublja smo prišli ob 13.15.

Erika Može

Foto: Nina Intihar in Erik Guštin

[Show slideshow]

PLANINSKI POHOD NA PECO ( KORDEŽEVA GLAVA-2125 m)

PLANINSKI POHOD NA PECO ( KORDEŽEVA GLAVA-2125 m )

V SOBOTO, 14. OKTOBRA 2017

ODHOD: ob 5. uri zjutraj izpred parkirnega prostora občinske stavbe v Sežani. Z osebnimi avtomobili se bomo odpeljali do Črne na Koroškem in naprej v dolino Tople ter parkiralii pri kapelici pod Burjakovo domačijo . Od tu bo izhodišče naše poti proti Domu na Peci, Mali Peci in na vrh Kordeževe glave.

OPIS: Peca, (nemško Petzen) je gora na Koroškem v vzhodnem delu Karavank, na slovensko-avstrijski meji in se dviga nad Mežiško dolino. Legenda pravi, da pod njo spi Kralj Matjaž. V neposredni bližini Doma na Peci (1665 m) je votlina Kralja Matjaža, začetek rova v nekdanji mežiški rudnik svinca in cinka. Južni del gore je prevotljen s številnimi rovi nekdanjega rudnika. Iz njenega grebena štrlijo trije vrhovi, najvišja Kordeževa glava, srednji vrh Končnikov vrh in Bistriška špica, ki je že v celoti v Avstriji. Med vzponom na Kordeževo glavo bomo imeli krajši postanek v Domu na Peci in si ogledali tudi votlino s kipom Kralja Matjaža ter nato nadaljevali s hojo proti vrhu, od koder bo lep razgled na Uršljo goro, Raduho in ostale vrhove.

Sestopali bomo proti Knepsovemu sedlu v dolino Tople, mimo zapuščenega rudnika Topla do kmetije Fajmut in naprej do izhodišča našega vzpona.

SKUPNE HOJE: 6-7 ur ( vzpon 3.30 ure, sestop 2. 30. ure).

OPREMA: pohodni čevlji, oblačila primerna vremenu, hrana in pijača iz nahrbtnika,( lahko tudi v koči), zaščita pred dežjem in mrazom( kapa, rokavice, debelejša vetrovka ali bunda).

PRIJAVE: vodji pohoda na telefon, 031 817 676 do petka, 6. oktobra.

CENA: vozniku avtomobila poravnamo vožnjo, kdor ni član Planinskega društva pa prispeva 10€

MIRJAM FRANKOVIČ FRANETIČ, vodnica PZS

V PRIMERU SLABE VREMENSKE NAPOVEDI IZLET ODPADE !