Ob 8.00 uri smo z avtomobili startali iz Sežane proti parkirišču Doberdobskega jezera. Iz parkirišča smo krenili po kolovozu proti jezeru, ki je pravo kraško presihajoče jezero. Tu se pod površjem pretaka voda Soče, Vipave in drugih vod, ki se pretakajo pod površjem. Ko je polno vode je lahko jezero dolgo 1200 m in 400 m široko. Tu so trije izviri, ki so v enem delu in potem preidejo v majhen potoček, ki potem teče do glavnega bazena, ki je vedno polno vode in je tudi glavni požiralnik. Ta voda pronica v globino in podtalno pride do Prelosnega jezera.
Od jezera smo se vzpeli proti koči Cadorna, v kateri je imel svoj štab med soškimi bitkami italijanski poveljnik, general Cadorna. To kočo uporabljajo italijanski plezalci. Tu je več bunkarjev vklesanih v samo skalo s pogledom proti jezeru in proti vasi Jamlje. Pot smo nadaljevali na planoto Gradina. Tu je še vidno veliko gradišče obdano s severne strani z ozidjem z južne in vzhodne strani pa skalnim previsom. To je bilo zavetišče za ljudi, ki so ga zgradili v železni dobi in so ga potem še v rimskem obdobju uporabljali kot opazovalnico. Celotna planota je prepredena z vojaškimi jarki in bunkerji, kjer so potekali hudi boji med 1. sv. vojno med italijansko vojsko in avstroogrsko vojsko. Tu je padlo na tisoče vojakov iz obeh strani.
Pot smo nadaljevali po kolovozih po planoti z izrednimi jesenskimi barvami ruja in drugih rastlin do muzeja rezervata, kjer se prepleta naravoslovna in zgodovinska pot. Prikazan je medved, ki je nekoč živel na Krasu. Ponazorjeno je gradišče, prikazani so površinski kraški pojavi kot so škavnice, žlebiči in melišča in razni habitati, ki jih vidimo v rezervatu. V zgodovinskem delu pa 1. sv. vojna in arhivsko, fotografsko gradivo iz prejšnjega stoletja.
V sklopu muzeja je tudi gostišče, kjer smo se okrepčali in se ob nekdanjem kamnolomu in izrednem razgledu na Doberdobsko jezero in njegovo jesensko obarvano okolico spet spustili na naše izhodišče. Domov smo prispeli okrog 13,00 ure.
Bogdan Rojc
