pdsezana – Stran 48

BRATI GORE

KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA

Vas

v sodelovanju s

PLANINSKIM DRUŠTVOM SEŽANA

in v okviru projekta

BRATI GORE

vabi na srečanje z alpinistom

VIKIJEM GROŠLJEM,

40 LET MOJIH SOOČANJ S HIMALAJO

v torek, 12. decembra 2017, ob 18. uri.

Ob tej priložnosti bomo pripravili razstavo alpske literature, ki jo imamo v naši knjižnici, in sicer od ponedeljka, 11. decembra, do konca meseca.

Alpinist Viki Grošelj pa bo predstavljal svojo knjigo 40 let mojih soočanj s Himalajo, v kateri je zbranih okrog 30 člankov, ki so bili v zadnjih dvajsetih letih objavljeni v Delovi Sobotni prilogi.

Knjigo boste ob tej priložnosti lahko tudi kupili.

Prisrčno vabljeni.

IZLET PO VIPAVSKIH GRIČIH

vabi

IZLET PO VIPAVSKIH GRIČIH

ŠMARJE – PO KROŽNI POTI

Planinski izlet PO VIPAVSKIH GRIČIH se zaradi slabega vremena prenese iz sobote,9.12.2017 na nedeljo, 10..12.2017. Če bi se še kdo odločil za ta izlet naj sporoči svojo prijavo do petka, 8.12.2017 do 12. ure Bogdanu na tel . 041477128.

Lep dan in vse dobro,

Bogdan Rojc

KDAJ: v soboto, 09.12.2017

Dobimo se ob 8,00. uri na parkirišču nasproti občine Sežana. Z avtomobili se bomo zapeljali do vasi Šmarje na vipavskem. Na začetku vasi Šmarje bomo parkirali. Pot nas bo vodila med vinogradi in skozi gozd na Školj (418m), od tu se bomo spustili v vas Vrtovče in Lisjake in se povzpeli na Tibot (392m), kjer je bila nekoč cerkev sv. Tibolta. Od tu bomo hodili bolj po grebenu do Ostrega Vrha (422m). Z vrha se bomo spet spustili po lažji Vertovčevi poti v vas Potok in do Jakulinov, kjer je rojstna hiša Matije Vertovca. Naš izlet bomo zaključili v vasi Potok, kamor se bomo vrnili na domačijo, kjer nam bodo pripravili v krušni peči pečen kruh, krompir, reberca in malo zelja. Pijačo pa častim. Iz vseh vrhov je prečudovit pogled na bližnjo in daljno okolico. Pot je krožna – malo se bomo dvigali in spuščali. Skupne lahke hoje je 4,5 ure. Pot je primerna za vse, ki zmorejo štiri in pol urno hojo.

HRANA IN PIJAČA: je iz nahrbtnika oz. na domačiji. Za člane PD Sežana je izlet brezplačen, za ostale člane pa je prispevek 5 €. Vsi pohodniki morajo biti člani planinskih društev. Za vožnjo prispevate vozniku avtomobila.

OPREMA: Obvezno planinski čevlji z gumi podplati, priporočam pohodne palice, topla vetrovka ali bunda, rokavice, kapa in ostala oprema glede na vremenske prilike. Bo precej hladno 3 st. C.

OPOMBA: V kolikor bo v soboto slabo vreme, bomo izlet izvedli v nedeljo 10.12.2017.

PRIJAVE: vodniku Bogdanu tel. 041 477128 do četrtka, 07.12.2017

Vabljeni!

Planinski vodnik:

Bogdan Rojc

Neznano 2017 (Glinščica)

Glede na razmere v visokogorju (sneg) sem se odločil, da turo lahko izpeljemo v nam bližnji Glinščici (Val Rosandra). Glede na to, da so mi bili vsi udeleženci poznani smo imeli 3 različna izhodišča, tako, da smo čim bolj racionalizirali prevoz. Nekateri smo se dobili v Sežani, drugi v Divači in ena udeleženka je prišla na izhodišče naše ture. Pohod smo začeli ob 9:31 in smo se naprej odpravili proti razgledišču pod vasjo San Lorenzo (Jezero), potem smo se odpravili proti drugem razgledišču v vasi Boršt. Od tam smo se odpravili do koče Premuda oziroma smo malo pred njo zavili levo in se odpravili proti Bukovcu, kjer je tudi nek pritok vode. Naprej smo se odpravili proti Griži in pod njo imeli tudi malico. Nato smo šli po grebenu do spomenika posvečenega Emiliu Comici, kjer smo naredili skupinsko fotografijo. Sledil je sestop do cerkvice Marija na Pečah od tod pa do Botača, kjer smo v gostilni imeli pavzo za kavo. Sledil je še zadnji vzpon do Monte Stena in potem smo se odpravili do avtomobilov. Dolžina kroga je bila približno 10km in vzpona smo opravili približno 650m. Udeleženci so bili s turo zadovoljni in tudi sam kot vodnik sem bil zadovoljen saj so izbrali pogum in se podali v »neznano« ter turo opravili brez težav. Vreme nam je bilo naklonjeno.

Besedilo: Erik Guštin

Fotografije: Evgen Grk in Erik Guštin

[Show slideshow]

Kraški rob III: STEPANI – TINJAN – OSP –SOCERB – ČRNI KAL – STEPANI

Zbrali smo se ob 8. uri na asfaltni površini pred vasjo Stepani. Stari znanci smo se veselo pozdravili in se odpravili. Najprej nekaj minut po asfaltu preko avtoceste, potem pa po široki makadamski poti skozi borov gozd na vrh Tinjana. Vreme je bilo oblačno, kazalo je, da bo vmes kdaj pa kdaj posijal kak sončni žarek, pa nam sv. Martin do zadnje ure našega pohoda ni bil naklonjen. Na Socerbu je celo kazalo, da se bo ulil dež.

Tinjan, 374 metrov visoka poseljena vzpetina, nas je navdušila z razgledom. Na levi Tržaški zaliv, pod nami Osapska dolina, na desni viadukt Črni Kal s Kraškim robom v ozadju ter Slavnikom in Kojnikom.

Pot smo nadaljevali v Osp, istrsko vas, ki leži pod ostenji Kraškega roba, po katerih se že več kot 40 let neumorno vihtijo plezalci. Njihovo pajkovsko spretnost smo si ogledali od blizu v Babni steni. Od spodaj, seveda.

Potem smo tudi sami po markirani planinski poti »splezali« na vrh Osapske stene in si ogledali nasad črnega bora, ki ga žal jemlje bolezen. Od Kastelca do Socerba smo si pot utirali po asfaltu. Pozornost na prometni cesti sploh ni bila odveč. Ob prihodu v vas smo občudovali obnovljene hiše, pred ostalinami gradu pa smo si privoščili malico. Pred nami je bila še polovica poti, sicer razmeroma po ravnem in navzdol, ampak okrepčilo ni bilo nikomur odveč.

Nadaljevali smo Socerbske jame in imeli srečo; Franci Malečkar je ob našem prihodu ravno zaključeval ogled s predhodno skupino. Čeprav se predhodno nismo naročili, si je vzel še nekaj minut za nas. Edina jama s podzemno cerkvijo pri nas, je očarala.

Siti, tako z dejansko kot duhovno hrano, smo strumno zakorakali po kraški gmajni proti Črnemu Kalu. Na poraščeni skali poimenovani Varda smo opravili krajši postanek, se vpisali v knjigo (edino na pohodu) in si ogledali vas Kastelec, v kateri je še ohranjena karavla nekdanje JLA, potem pa nadaljevali po poti skozi hrastov gozd, poln jesenskih barv in dišav, do lokacije, kjer je do 10. avgusta 2012 raslo veliko črnega bora. Tiste avgustovske dni pa ga je uničil požar, območje pa se še do danes ni uspelo obrasti. V oblačnem vremenu je krajina izgledala še bolj žalostno. Zato smo odhiteli naprej in se po makadamski poti usmerili v dolino. Z roba smo občudovali razgled pred nami. Tinjan je bil kot na dosegu roke, pred njim viadukt Črni Kal, za njim na levi strani koprsko, na desni pa tržaško pristanišče. Čudili smo se množici parkiranih avtomobilov. Nič nenavadnega, saj so tudi stene nad Črnim Kalom priljubljeno plezališče.

Časa, da bi občudovali plezalce, ni bilo več, zato smo po klancu sestopili v vas, mimo zvonika sv. Valentina, ki zaradi drsenja terena nekoliko visi, občudujoč lesene rezbarije z motivi iz kmečkega življenja, ki so posejane po vasi, prispeli do magistralne ceste Koper – Kozina, jo prečkali in nadaljevali po asfaltirani cesti do zadnje hiše, kjer smo zavili na levo. Čez nekaj minut smo prispeli do spomenika (znameniti črnokalski ladijski kljuni) padlim v NOB iz vasi pod Kraškim robom, nadaljevali pot po klancu navzdol do viadukta in se potem po makadamu, ki vodi vzporedno s cesto vrnili do avtomobilov. Krog je bil sklenjen, zanjo smo porabili skoraj osem ur.

Irena Cunja

Fotografije: Evgen Grk in Kristijan Sedmak

Pohod v neznano 2017

vabi

»Pohod v neznano«

KDAJ: nedelja, 19.11. 2017

TEŽAVNOST POTI: lahka markirana pot

ZBOR: pri bivši avtobusni postaji nasproti stavbe občine, ob 9:00

OPIS POTI:

Od zborne točke se bomo odpravili z avtomobili do izhodišča. Na izhodišču nas čaka lep razgled in tam bomo videli kje bo potekala naša krožna pot. Višinska razlika je okrog 600 – 800m, dolžina pa okrog 12-14km. Možnost je tudi, da pot skrajšamo. Pot je lahka, vendar zahteva malo pazljivosti pri sestopu.

ČAS HOJE: približno 4 ure

OPREMA in OBLAČILA: pohodni čevlji (snega na poti ni), obleka primerna vremenu (bolj zimska oblačila – večslojno oblačenje), planinska izkaznica, sredstvo proti klopom, PP, rokavice in kapa, sončna očala, osebni document,… Glede vremena bom interesentom javil par dni pred izletom.

HRANA: hrana in pijača iz nahrbtnika

STROŠKI: Za člane planinskega društva Sežana je izlet brezplačen, za nečlane društva pa znaša prispevek 10 €.

Prevoz se poravna z vozniki.

PRIJAVE IN INFORMACIJE: Do četrtka 16. 11. 2017. SMS/KLIC 031-731-417
E-POŠTA: erik.gustin@gmail.com (V primeru, da pošljete SMS ali E-MAIL, naj vsebuje ime in priimek udeleženca ali udeležencev, ter telefonsko številko.). Prosim, da udeležbo potrdite.

V primeru slabega vremena (dež ali močan veter) oziroma majhni udeležbi pohod odpade.

Vodja pohoda: Erik Guštin, VPZS

PLANINA ZAPOTOK

Z avtom smo se zapeljali iz Sežane ob 6.00 uri in se vozili do Zadnje Trente do manjšega parkirišča na križišču poti za Jalovec in za Bavški Grintavec. Od tu smo odšli proti Bavškemu Grintovcu. Pot nas je vodila najprej ob Suhem potoku, ki smo ga tudi dvakrat prečkali. Po zadnjem prečkanju se je pot začela vzpenjati. Pot je precej kamnita z visokimi kamnitimi skoki, na nekaterih mestih je tudi zavarovana z zajlo in klini. Ob vsej poti smo lahko uživali jesenske lepote narave z raznoraznimi barvami. Ko je posijalo sonce, ki je pregnalo meglice pa so se nam prikazali na vzhodu veličastni Prisojnik, na zahodu pa Bavški Grintavec, na južni strani pa Pelci in Srebrnjak. Ko smo prispeli do planine Zapotok pa smo občudovali macesne v čudovitih barvah. Tu smo nekaj časa počivali, pomalicali in uživali to prečudovito jesensko naravo. Vračali smo se po isti poti. Domov smo prispeli ob 16,00 uri.

Bogdan Rojc

[Show slideshow]

Doberdobsko jezero z Gradino

Ob 8.00 uri smo z avtomobili startali iz Sežane proti parkirišču Doberdobskega jezera. Iz parkirišča smo krenili po kolovozu proti jezeru, ki je pravo kraško presihajoče jezero. Tu se pod površjem pretaka voda Soče, Vipave in drugih vod, ki se pretakajo pod površjem. Ko je polno vode je lahko jezero dolgo 1200 m in 400 m široko. Tu so trije izviri, ki so v enem delu in potem preidejo v majhen potoček, ki potem teče do glavnega bazena, ki je vedno polno vode in je tudi glavni požiralnik. Ta voda pronica v globino in podtalno pride do Prelosnega jezera.

Od jezera smo se vzpeli proti koči Cadorna, v kateri je imel svoj štab med soškimi bitkami italijanski poveljnik, general Cadorna. To kočo uporabljajo italijanski plezalci. Tu je več bunkarjev vklesanih v samo skalo s pogledom proti jezeru in proti vasi Jamlje. Pot smo nadaljevali na planoto Gradina. Tu je še vidno veliko gradišče obdano s severne strani z ozidjem z južne in vzhodne strani pa skalnim previsom. To je bilo zavetišče za ljudi, ki so ga zgradili v železni dobi in so ga potem še v rimskem obdobju uporabljali kot opazovalnico. Celotna planota je prepredena z vojaškimi jarki in bunkerji, kjer so potekali hudi boji med 1. sv. vojno med italijansko vojsko in avstroogrsko vojsko. Tu je padlo na tisoče vojakov iz obeh strani.

Pot smo nadaljevali po kolovozih po planoti z izrednimi jesenskimi barvami ruja in drugih rastlin do muzeja rezervata, kjer se prepleta naravoslovna in zgodovinska pot. Prikazan je medved, ki je nekoč živel na Krasu. Ponazorjeno je gradišče, prikazani so površinski kraški pojavi kot so škavnice, žlebiči in melišča in razni habitati, ki jih vidimo v rezervatu. V zgodovinskem delu pa 1. sv. vojna in arhivsko, fotografsko gradivo iz prejšnjega stoletja.

V sklopu muzeja je tudi gostišče, kjer smo se okrepčali in se ob nekdanjem kamnolomu in izrednem razgledu na Doberdobsko jezero in njegovo jesensko obarvano okolico spet spustili na naše izhodišče. Domov smo prispeli okrog 13,00 ure.

Bogdan Rojc

[Show slideshow]

RAZPIS POHODA PO KRAŠKEM ROBU

Tura: Stepani – Tinjan – Osp – Kastelec – Socerb – Kras – Črni Kal – Stepani

Datum: 11. november 2017

Zborno mesto: Stepani ob 8. uri

Dostop: po avtocesti do izvoza Črni Kal sledi odcep desno za Stepane, 100 metrov nižje je na levi strani asfaltirano parkirišče

po stari cesti do razcepa v Črnem Kalu, kjer se zavije desno proti avtocesti; naprej po klancu do odcepa za Stepane.

Dolžina ture: 6 – 7 ur

Zahtevnost: lahka

OPIS:

Pot nas bo najprej vodila po asfaltu. Prečkali bomo avtocesto (po mostu) in se po široki poti skozi borov gozd povzpeli na Tinjan (374 metrov). Tinjan je poseljena vzpetina, z vrha je lep razgled na Koprski in Tržaški zaliv ter Osapsko dolino in Kraški rob. V lepem vremenu se vidijo Kanin, Triglav in drugi alpski očaki. Na zidu, ki obkroža vaško cerkev, sta vpisna knjiga in žig Slovenske planinske poti. Po markirani poti bomo sestopili v Osp.

Osp je ena najstarejših istrskih vasi. Nad njo leži jama Grad, v kateri izvira Osapska reka. Ker je odvisna od padavin, je struga večji del leta brez vode. Nad vasjo se dviga kompaktna stena, široka 500 in visoka preko 200 metrov. Skupaj z bližnjo z Mišjo pečjo predstavlja enega najpomembnejših plezalnih območij v Evropi. Značilni rastlini teh ostenij sta hrast črnika in Tomassinijeva popkoresa, v njih gnezdi sokol selec.. Osp je znan tudi po tem, da je v vasi delovala prva redna slovenska osnovna šola v Istri.

Mimo cerkve sv. Tomaža se bomo po dobro označeni poti povzpeli na Kraški rob. Kamnita tla so zelo primerna za rast špargljev, spomladi pa iz plitke zemlje poganja še značilno rastje(kukavičevke, perunike, “pojoče” trave). Pred Kastelcem nas bo presenetila naravna posebnost, ki jo je v prostor vnesel človek. Obzidan nasad črnega bora, ki še danes ohranja svojo strukturo. Verjetno je zaustavljal burjo, da ne bi čez rob odnašala rodovitne prsti, ki je v teh krajih ni obilo na razpolago. Do Kastelca po poljski poti, potem pa zopet na asfalt do Socerba, nad katerim se pnejo ostanki istoimenskega grada. To bo najvišja točka našega pohoda (371 metrov). Pred nami bodo ležali Koper, Miljski griči, Trst. Za grad so se zaradi njegove strateške lege v preteklosti stalno bojevali. Leta 1678 ga je obiskal Janez Vajkard Valvasor in ga narisal, stoletje pozneje pa ga je uničil požar. Socerb je točka Slovenske planinske poti.

V bližini gradu leži jama, nekdanje bivališče ‘mučenika’ sv. Socerba, umrlega leta 1284. Jama velja tudi za edino podzemno cerkev pri nas.

Nadaljevali bomo čez Kras. Po ravnem terenu, med borovci in hrasti ter drugim rastjem. Do razgledne Varde, razpokane in poraščene skalne gmote, s katere se odpira pogled na Tinjan, Koper in Šavrinsko gričevje, Trst. Spust z nje bo terjal malce previdnosti. Pobočja, po katerih bomo stopali, so bila v preteklosti obdelana, danes pa jih zaradi opuščanja kmetovanja vse bolj prerašča gozd. Pionirska vrsta v teh krajih je črni bor (drevesna vrsta ni avtohtona; z njo so pogozdovali kraške goličave), ki pa ga zelo ogrožajo požari. Neposredno se bomo seznanili, kakšno rano lahko povzročijo v naravnem okolju. Del poti nas bo vodil skozi požarišče, ki se obnavlja zelo počasi, čeprav je od požara minilo že dobrih pet let.

Široka makadamska pot nas bo vodila na rob, nad vas Črni Kal. Zopet lep razgled na Tinjana, Rožar in zgornjo Rižansko dolino. Pod nami pa Črni Kal z najstarejšo datirano kamnito kmečko hišo v Sloveniji (gre za Benkovo hišo iz leta 1489). Vas je znana tudi po zvoniku sv Valentina, ki se je zaradi plazovitega terena nagnil, v času Janeza Vajkarda Valvasorja pa je bil Črni Kal znan po vinu črnikalec, ki so ga vozili tudi na dunajski dvor. Vas krasijo leseni reliefi, tudi z motivom vinske trte.

Spust po strmem klancu najprej skozi vas in potem med trtami nas bo vodil do spomenika NOB. Kamnite skulpture treh ladij iz belega kamna simbolizirajo sožitje in skupno borbo prekomorskih brigad proti okupatorju. Postavili so ga leta 1966 po načrtu arhitekta Edvarda Mihevca.

Sledil bo krajši spust do viadukta Črni Kal, prečenje ceste in povratek na izhodiščno mesto pohoda.

Pohod bo vodila Irena Cunja, ki sprejema prijave na številko mobilnega telefona 031 680 627. Do petka.

CENA: Za planince PD Sežana je izlet brezplačen, ostali plačajo 10 evrov. Prijavljeni morajo biti člani PZS s plačano članarino za leto 2017.

OPREMA: pohodni čevlji, kapa, rokavice, zimska vetrovka, oprema za dež, pohodne palice, nahrbtnik s hrano in toplo pijačo, pa dobra volja.

OPOZORILO: Tura sicer ni zahtevna, vendar bo trajala več ur. Zato prosim, da se na pohod ne prijavljate tisti, ki imate zdravstvene težave ali boste težko vzdržali toliko ur hoje. Ture ne bo mogoče krajšati.

Vodnica

Irena Cunja

PLANINSKI IZLET V OKOLICI DOBERDOBSKEGA JEZERA

VABI

NA PLANINSKI IZLET V OKOLICO DOBERDOBSKEGA JEZERA

KDAJ: v soboto, 4. 11. 2017 se dobimo ob 8.00 uri na parkirišču nasproti občine Sežana. Od tu se bomo z avtomobili zapeljali mimo Jamelj do parkirišča pri Doberdobskem jezeru.

Najprej se bomo sprehodili do razgledišča na Doberdobsko jezero, nato se bomo en del poti vrnili do križišča poti in se povzpeli po zgodovinski in naravoslovni poti. Ogledali si bomo številne jarke in bunkerje vsekane v skalo iz prve svetovne vojne, kjer so potekali boji med Avstroogersko in Italijo. Nadaljevali bomo pot do gradišča, ki se nahaja na vzpetini. To je bilo v dobi pred našim štetjem bivališče za ljudi in so ga še poten v rimskem obdobju uporabljali kot opazovalnico. Tudi tu je veliko jarkov in bunkerjev. Nadaljevali bomo pot po kraški gmajni , ki je danes poraščena do zelo zanimivega muzeja. Prikazani so naravoslovni in zgodovinski deli tega področja. Poleg muzeja je tudi restavracija, kjer se lahko dobi hrano in pijačo. V kolikor bi kdo želel nekaj toplega pojesti (n. pr. Joto) mi sporočite ob prijavi, da jo pripravijo. Od tu se bomo spustili zopet na izhodišče.

OPREMA: Planinske čevlje, nahrbtnik, bundo ali vetrovko, rokavice, kapo, pohodne palice, pelerino in rezervno perilo.

CENA: Za planince PD Sežana je izlet brezplačen, ostali plačajo 5,00 €. Vsi pa morajo biti člani PZS s plačano članarino za leto 2017.

HRANA IN PIJAČA: iz nahrbtnika in tudi v restavraciji pri muzeju.

PRIJAVE: do petka 3.11.2017 vodniku Bogdanu tel. 041 477128

Izlet je lahek in primeren za vse, ki zmorejo 3-4 urno hojo.

VABLJENI!

Planinski vodnik:

BOGDAN ROJC

ŠPEČK

Ob osmih smo se z osebnimi avtomobili odpeljali iz Sežane do Cola nad Ajdovščino in še nekaj kilometrov naprej in parkirali na mestu imenovanem »pri Cencu«. Sledili smo markacijam proti Špičastemu vrhu in po približno petnajstih minutah zavili levo na gozdno cesto, ter po tej nadajlevali dobrih dvajset minut do razpotja, kjer se priključi pot iz Cola. Kmalu za tem smo prispeli na vrh, kjer je lovska družina postavila zanimiv kovinski križ, ki je posvečen tam delujočem župniku. Razgleda zaradi nizke oblačnosti ni bilo kaj prida, zato smo se po malici in fotografiranju kmalu po isti poti vrnili na izhodišče. Mentorici Irena in Vanda sta tudi tokrat poskrbela za presenečenje za otroke iz vrtca, saj so vsakega nazaj grede na vejah dreves ob poti čakali obeski z markacijo. Udeleženci so bili z izletom zadovoljni, posebnosti ni bilo. V Sežano smo se vrnili nekaj pred štirinajsto uro, kakor je bilo tudi predvideno.

Edvin Furlan

[Show slideshow]