PO VIPAVSKIH GRIČIH

Odhod iz Sežane ob 8 uri z osebnimi avtomobili do vasi Šmarje na vipavskem, kjer smo parkirali. Pot nas je vodila po cesti, ki pelje proti Zavinu. Po kakšnem kilometru smo krenili na kolovoz med vinogradi in nato po stezi proti vrhu Školj (418m). Od tu je lep pogled na Šmarje in na kraško planoto. Pot smo nadaljevali malo po grebenu, nato pa smo se strmo spuščali do kolovoza, ki pelje v vas Vrtovče. Vrtovče je pretežno kmetijska vas, kjer se v glavnem ukvarjajo z vinogradništvom. Najstarejši del Vrtovč se nahaja nad osrednjim križpotjem vasi, naravno zavarovanem prehodu iz Vipavske doline v Braniško dolino. Preko Vrtovč pa je vodila najstarejša strateška in gospodarska povezava Trnovske planote in Vipavske doline s Krasom (Štanjel) in tržaškim zalivom. Stoletja so tod legalno tovorili različen tovor, hkrati pa tihotapili sol iz Sredozemskega morja ter pred desetletji pa partizansko pošto in preskrbo za NOV.

Iz Vrtovč smo se skozi zaselek Lisjaki, kjer je skupina hiš na zavetrni strani grebena Vipavskih gričev, povzpeli na vrh Tibot (392m). Vrh je poimenovan po cerkvici sv. Teobolda, ki je tu stala. Pod travno rušo so ohranjeni še temelji. Vrh Tibota je, še preden je bila zgrajena cerkvica, služil opazovanju ali obrambi. Arheologi so tu odkrili različne najdbe.

Pot smo nadaljevali po grebenu med travniki, vinogradi in skozi gozd na naš zadnji grič Ostri vrh (422m). Od tu je lep pogled na vas Gaberje, Erzelj, Nanos in Kras.

Z Ostrega vrha smo se spustili na Vertovčevo pot, kjer poteka vsako leto zelo obiskan pohod. Pot nas je potem vodila med vinogradi. Zemljina je tu flišnata. Fliš pa je najboljša zemljina za vinsko trto. Razmeroma lahko se jo obdeluje, zadrži nekaj vlage, kemična sestava pa neverjetno dobro vpliva na vinsko trto. Trta dobro raste in rodi ter daje odlično grozdje za vino. In prav tu med pobočjem Ostrega vrha in Zavinom je naravnost idealno za vinograde. Zavarovano je pred močno burjo, trta raste v najboljši zemljini, ves dan je obsijana z soncem, pred hudimi slanami jo varuje malo dvignjena lega.

Kmalu smo prispeli v zaselek Potok, ki je dobila ime po mnogih potočkih, ki se spuščajo proti potoku Branica. Od tu smo se povzpeli še do zaselka Jakulini, kjer se je rodil duhovnik poljudnoznanstveni pisec in učitelj vipavskih vinogradnikov Matija Vertovec. Rodil se je 28.01.1784. Vertovec je svojo življensko poslanico uresničeval z izobraževanjem ter narodno in versko vzgojo preprostih ljudi. Prvi je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu VINOREJA 1844, o KMETIJSKI KEMIJI 1847 in ASTRONOMIJI 1847 ter splošni svetovni zgodovini OBČA POVESTNICA 1863. Bil je za čas svojega življenja cenjen in spoštovan zaradi svojega strokovnega dela in skrbi za majhnega človeka, njegove težave in pričakovanja. Tu smo si ogledali tudi zelo staro, veliko in obokano klet.

Pa še nekaj o sami vasi Šmarje. Šmarje so prvič omenjene v Urbarju za Vipavo v letu 1499, vendar je kraj veliko starejši. Cerkev v Šmarjah je stala okoli leta 1330. Leta 1425 je bila posvečena. Ime Šmarje je kraj dobil po letu 1624, ko je bila cerkev prenovljena in posvečena kot SAMARIA in WEISTEGEN, kar pomeni, kraj kjer trta dobro rodi in daje dobro vino. Tako so ta kraj imenovali leta 1500.

Zanimiva je arhitektura Šmarij, ozke ulice »gase«, ki se polžasto vijejo okrog cerkve Marijinega imena. Vidimo dvorišča starih hiš z značilnimi oboki ter bogatimi elementi ljudskega oblikovanja, leseni ganki in napušči, kamniti okenski okvirji, portali, vodnjaki ter korčne strehe. Vas je v celoti pod spomeniškim varstvom.

Pod Šmarje spadajo vasi in zaselki: Potok Hrastje, Jakulini, Zavino, Vrtovče in Lisjaki.

Naš izlet smo zaključili na domačiji v zaselku Potok, kjer so nam v krušni peči spekli kruh, rebrca in krompir in seveda tudi kozarček vina.

Bogdan Rojc

[Show slideshow]