PD Sežana

  • Domov
  • Kontakt
  • O nas
    • Gospodarski odsek
    • Vodniški odsek
    • Markacijski odsek
    • Mladinski odsek
    • Odsek za varstvo gorske narave
  • Informacije
    • Odseki PD Sežana
  • Razpisane aktivnosti
  • PROGRAM 2026
  • Članarina v letu 2026
  • 70 let PD SEŽANA
  • Koča na Kokoši
    • Koče
  • Koristne povezave
  • Arhiv
  • OBRAZEC ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE

PLANINSKI POHOD NA MATAJUR  (1642m) 

Vabi na:

PLANINSKI POHOD NA MATAJUR  (1642m) 

 

Kdaj: v soboto, 17.2.2018

Matajur je razgledni vrh, ki se nahaja južno od Kobarida. Proti jugu se odpira pogled na Benečijo in Jadransko morje, proti severu pa na Julijske Alpe.

Zbor bo ob 7.00 uri na stari avtobusni postaji v Sežani. Od tu se bomo z avti odpeljali do Avse, kjer se začne naš pohod. Pot je lahka in nikjer preveč strma, so pa razmere zimske. Do vrha bomo potrebovali 2h30 (ob večji količini snega lahko več). Sestop nazaj do Avse bo po isti poti ali pa po italijanski strani, odvisno od razmer.

Na turi bomo imeli še kratek tečaj varnega gibanja v zimskih razmerah: hoja s cepinom in derezami in pravilno zaustavljanje ter iskanje z žolno.

Povratek v Sežano je predviden okoli 15. ure.

Dolžina ture: 2h30 vzpona ter 2h sestopa.

Oprema: planinski čevlji, zimska oblačila, dereze in cepin (odvisno od razmer), planinska izkaznica z letošnjo nalepko, hrana in pijača iz nahrbtnika.

 

Stroški:

  • prevoz se poračuna z vozniki
  • kdor ni član PD Sežana krije še stroške organizacije izleta 5€

Prijave: najkasneje do petka, 16.2. vodji pohoda na 031 204 154 (po 17.00)  ali matejtrobec@gmail.com

V primeru slabega vremena pohod odpade.

 

Vodja pohoda: Matej Trobec, vodnik PZS

 

PLANINSKI POZDRAV!

BURMA ALI KAKO NAREDIM DEŽNIK

PDF VABILO: BURMA ALI KAKO NAREDIM DEŽNIK

POHOD MED BRŽANIJO IN ŠAVRINIJO

Tura: Mostičje – Ivačevec – Mohoreče – Kubed – Lačna – Hrastovlje – izvir Rižane – Mostičje

Datum: nedelja, 11. februar 2018

Zborno mesto: ČRNI KAL (spodnji del vasi ob avtobusni postaji) ob 7.45 uri

Dostop: po avtocesti do izvoza Črni Kal; naprej po cesti do vasi Črni Kal in avtobusnega postajališča. Od tam se odpeljemo še nekaj kilometrov naprej do zaselka Mostičje, kjer bomo parkirali avtomobile.      

Dolžina ture: 5 – 6 ur

Zahtevnost: lahka

 

OPIS TURE:

Po mostu, ki je brez pločnika za pešce, prečkamo reko Rižano in se po makadamski cesti, ki vodi v kamnolom, usmerimo desno. Makadamsko pot kmalu zapustimo in se po stezi začnemo vzpenjati proti Ivačevcu (226 metrov). Pred vrhom se priključimo na markirano pot, ki prihaja iz Rižane. Po nekaj zavojih smo na vrhu Ivačevca. Vzpetina je v celoti poraščena. Vrh je označen. 

Sledi krajši spust, potem pa se pot najprej strmo potem pa zlagoma vzpenja do zaselka dveh hiš Mohoreče. Steza se kmalu razširi v gozdno pot. Pred vrhom se z manjšega travnika odpre pogled na viadukt Črni Kal in del Kraškega roba. Za gostilno stopimo na asfaltirano cesto, a jo kmalu zapustimo, saj nas markacije usmerijo na gozdno pot. Sestopimo v Kubed. Pot je mestoma razrita od vode in lahko tudi blatna.

Kubed (po domače Ćubed) leži na skrajnem severovzhodu Šavrinskega gričevja, hiše se v nizih stiskajo pod kraško vzpetino. Na koncu stojijo ostanki srednjeveške utrdbe s cerkvijo sv. Florijana in nekaj domačijami. Kot zanimivost naj omenim, da so lani v Kubedu obeležili 950-o obletnico prve omembe. Kraj je iz zgodovine znan tudi po taboru, na katerem je avgusta 1870 okoli 4000 Istranov zahtevalo Zedinjeno Slovenijo ter uvedbo slovenskega jezika v šolah in uradih. V Kubedu je živel znani pesnik slovenske Istre Alojz Kocjančič. Bil je duhovnik.

Po krajšem kulturnem programu nas čaka enourni vzpon na Lačno, 451 metrov visoko poraščeno ovalno vzpetino, ki ločuje Bržanijo od Šavrinije. Med borovim in hrastovimi drevesi so nekod dobro vidni suhi zidovi. Zadnja leta veliko težav povzročajo divji prašiči, zato so ob poti marsikje vidne njihove sledi. Na vrhu Lačne (ime je dobila zaradi tega, ker se je živina z nje večkrat vračala lačna kot sita), stoji razgledni stolp. 

Po dveh urah in pol hoje bo čas si privoščimo daljši postanek in malico.

Z Lačne sestopimo v Hrastovlje. Najprej stopamo po razbrazdanem kamenju,

zato previdnost ni odveč. Pod nami se odpira čudovit pogled na vas z znamenito cerkvico in razvejan Kraški rob. Pod mogočnimi previsi se stiskajo Zanigrad, Podpeč, Bezovica. Med kraškimi stopnjami vodi železna cesta, ki domačinom v času suše povzroča veliko skrbi. Sestop zaključujejo flišne sipine, po katerih je domiselno postavljena pohodna pot. Kmalu se znajdemo med vinogradi in oljčniki, po domače bi temu rekli v “hrastovski vali”.

Do cerkvice Sv. Trojice nas vodi asfalt, potem pa sestopimo v dolino Hrastovskega potoka. Najprej sledimo markacijam, potem pa čez drn in strn. A brez strahu, ne bo treba po robidi. Stopimo mimo črpališča pitne vode. Pot nas usmeri po levi strani potoka, prečimo travnik, čez čas pa v izogib hoji ob cesti, zavijemo desno v dolino in po poljskih poteh nadaljujemo proti izviru Rižane. Na desni strani nas več čas spremlja Kraški rob. V njem je tudi lepo viden kamniti odlom nad Bezovico, ki je še vedno v sanaciji. Občudujemo obdelane njive in hudourniško strugo Hrastovskega potoka. Kmalu se z desne strani pridruži Rakovec in oba odhitita proti Zvročku.

Zvroček. Na levo labirint, na desno cerkev Device Marije. Zraven pa zajetje in v lično hiško zazidan izvir Rižane. Reka Rižana je vir pitne vode za vso Istro. Vodno zajetje je leta 1935 zgradila fašistična Italija. V povezavi je fotografija izvira, sicer dostopna na spletni strani Rižanskega vodovoda Koper, Vodni vir Rižana.

http://www.rvk.si/oskrba-z-vodo/vodni-vir-rizana

Zajetje in cerkev sta zaradi varnosti ograjena, dostop zato ni mogoč. Ker je svetišče posvečeno Mariji in je tudi iz zgodovine znano kot romarsko središče, se veliko vernikov v njem zbere na Veliki šmaren, 15. avgusta. 

Od izvira nas čaka še slabe pol ure hoje do avtomobilov, skozi zaselek Žgani, kjer so nekdaj delovali trije mlini in ena žaga. Sicer pa je Rižana včasih vrtela kar 34 mlinskih koles.

 

TEHNIČNI PODATKI:

VODNIK: Pohod bo vodila Irena Cunja. Prijave na GSM številko 031 680 627. Do petka.

CENA: Za planince PD Sežana je izlet brezplačen, ostali plačajo 10 evrov. Prijavljeni morajo biti člani PZS s plačano članarino za leto 2018.

 

OPREMA: pohodni čevlji, kapa, rokavice, zimska vetrovka, oprema za dež, pohodne palice, nahrbtnik s hrano in toplo pijačo, pa dobra volja.

 

OPOZORILO: Tura sicer ni zahtevna, vendar bo trajala več ur. Zato prosim, da se na pohod ne prijavljate tisti, ki imate zdravstvene težave ali boste težko vzdržali toliko ur hoje. Ture ne bo mogoče krajšati.

                                                                                                                

Vodnica

Irena Cunja

 

PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE – DOLENJA VAS 2018

 

V nedeljo,11.3.2018 bo potekala letošnja prva tekma v primorski ligi.

 

Zbor ekip bo ob 8.30 pri Zadružnem domu v Dolenji vasi (Dolenja vas 11). Začetek tekme pa je ob 9.00.

 

Tekmovanje bo organizirano po starostnih skupinah v skladu s Pravilnikom o planinskih orientacijskih tekmovanjih. Ekipa šteje 3-5 članov (izjemoma 2), število ekip v posamezni kategoriji pa ni omejeno.

 

Kategorije:

  • A – učenci do vključno 6. razreda osnovne šole
  • B – učenci od 7. do vključno 9. razreda osnovne šole.
  • C – srednješolci (od 1. letnika srednje šole do vključno 18. leta)
  • Č – mladina (od 19. leta do vključno 26. leta)
  • D – člani (nad 27 let)
  • E – starejši člani (nad 40 let)
  • F – družine (najmanj eden od staršev in otroci do vključno zadnjega razreda osnovne šole)
  • G – odprta (manj zahtevna, primerljiva s kategorijo B)
  • H – odprta (zahtevna, primerljiva s kategorijama Č in D)
  • I – odprta (srednje zahtevna, primerljiva s kategorijo C)

 

Oprema: ekipe morajo imeti primerno opremo za gibanje po brezpotju (visoki planinski čevlji), vsaka ekipa mora imeti prvo pomoč ter seveda kompas. Vsi člani ekipe morajo imeti osebni dokument ali planinsko izkaznico za identifikacijo, zdravstveno kartico ter pisalo. Kategorije C, Č, D in E potrebujejo še pribor za vrisovanje točk (trikotnik, šestilo,…). Osnova za orientacijo bo barvna karta DTK 25 (Državna topografska karta v merilu 1:25.000).

V primeru slabše vremenske napovedi naj imajo udeleženci s seboj zaščito pred dežjem, v primeru zelo slabega vremena pa tekmovanje odpade.

Prijave: najkasneje do četrtka, 8.3.2018 na matejtrobec@gmail.com

Dodatne informacije: 031 204 154 (Matej Trobec)

 

 

Štanjel, 26.1.2018

 

Vodja tekmovanja:

Matej Trobec

vabilo – 2018 POT dolenja vas

 

Planinski pozdrav!

STRESLA SE JE ZEMLJA, RODILA SE JE… GORA!

 

PLANINSKO DRUŠTVO SEŽANA,
V SODELOVANJU S KOSOVELOVIM DOMOM SEŽANA,
VABI V PONEDELJEK,
29.01.2018, OB 18. URI,
V KOSOVELOV DOM SEŽANA,
NA PREDAVANJE
STRESLA SE JE ZEMLJA, RODILA SE JE… GORA!
predaval bo
PETER SUHADOLC
Vprašanje, kako so nastale gore, je že od davnega zanimalo ljudi. Mogočni vrhovi, ki se dvigajo v
nebo, so bili nekoč prebivališča bogov, nato pa je človek skušal s čedalje bolj znanstvenim
pristopom ugotoviti njihov izvor. Med predavanjem se bomo sprehodili skozi različne razlage od
starega veka pa vse do današnjih dni. Danes imamo enotno razlago, zakaj se površina naše Zemlje
spreminja v času, sicer zelo zelo počasi, a vendar. To je tektonika plošč, ki je osnova tudi za
razumevanje potresov. Glavne značilnosti le-teh bodo podrobneje predstavljene. V drugem delu
predavanja pa si bomo na kratko ogledali, kako še dandanes tektonski premiki vplivajo na
oblikovanje zemeljske površine in kako z njenim natančnim opazovanjem lahko razumemo, kako
se plošče premikajo… tudi v našem okolju.

Vabilo: STRESLA SE JE ZEMLJA, RODILA SE JE… GORA! 

 

S cvičkom med vinogradi

Vabilo na pohod “S cvičkom med vinogradi” na Otočcu

Vabim vas da se nam v soboto dne 27.01.2018 pridružite na organiziran pohod.

Zahtevnost: Pohod je lahek. Dolžina celotne trase je cca 16km, pohod z programom pa traja 6-8 ur.

Stroški: Štartnina je 10 €, v njo pa so vključeni topli in hladni napitki (4 kuponi), degustacije domačega kruha,peciva in mesnin,topla malica,mošnjiček za nošenje kozarca in kozarec z logotipom pohoda. Stroške prevoza poravnate z voznikom.

Zborno mesto: Zborno mesto v Sežani je pred pošto ob 05.45. Odhod iz Sežane ob 06.00 z osebnimi avtomobili. Zbor pred pohodom in štartno mesto je na Otočcu ob 08.30 pri Gasilnem domu,

Oprema in oblačila: Oblačila in obutev naj bojo primerna vremenu. Pot ni zahtevna,se pa priporoča pohodna obutev in pohodne palice. Za dodatne informacije se posvetujte z vodnikom.

Hrana in pijača: iz nahrbtnika oziroma vključena v štartnino. .Ob poti so postojanke, kjer lahko poizkusiš mesnine in razne slaščice.Tudi za pijačo je po poti poskrbljeno (čaj, kava, kuhano vino). Ob prijavi dobiš 4kupončke za pijačo ter bon za malico na cilju pohoda..

Prijave in informacije: Moja kontaktna številka je 040 743 055 – vodnik Marijan Drožina

NA POTI NISI NIKOLI SAM

Vabilo_PDF

NOVOLETNI VZPON DO KRNSKIH JEZER

Več kot dve desetletji je že odkar naše društvo organizira zimsko- novoletni vzpon na Krn. Običajno je ta prvega dne v letu, z nočnim pohodom iz doline Lepene do Doma pri Krnskih jezerih, kjer je nočitev. Največkrat je naš vodja Marjan Olenik in tudi letos je bilo tako. Drugi dan se udeleženci skušamo prebiti na vrh. Lani in še nekajkrat prej nam je to uspelo, običajno pa nam ta podvig onemogočajo neugodne vremenske razmere, prevelika snežna odeja ali pa nevarnost proženja snežnih plazov. V takih situacijah mora prevladati razum, da se za vsako ceno ne rine na vrh in s tem ogroža sebe in ostale pohodnike. Naj prevlada načelo, kdor se podaja v gore jih mora spoštovati in ceniti v vseh v situacijah, tudi takrat, ko mu je vzpon na vrh onemogočen. Imeti moramo radi tudi svoje življenje, ki nam je največji dar, da bomo gore lahko še kdaj obiskovali in jih občudovali. V hribih je pomembno tudi to, da dan preživiš s prijatelji, ki so ljubitelji narave in tebi sorodne duše. Tudi letos nas je ta lepa zasnežena krajina pod Krnom prevzela, z vso njeno mogočnostjo in tišino, tako da smo se naslednjega dne srečni in z lepimi vtisi vrnili v dolino. Z velikim veseljem se bomo vračali, če nam bo le zdravje naklonjeno in volja, da vzpon ponovimo v naslednjem letu.

Letos so z Marjanom in mano bili še Nadja Jejčič, Lojze Svetlič, Marko Segulin, Luka Mezek in Kristjan Mahnič.

                                                                                                     Mirjam Frankovič Franetič

[Show slideshow]
20180102_090437
20180102_091827
20180102_091841
20180102_091946
20180102_094257
20180102_094820
20180102_094926
20180102_100731
20180102_102444
20180102_102514
20180102_110627
20180102_110943
20180102_152007
20180102_160125
Novoletni vzpon do Krnskih jezer
Slikca pri Koča pri Krnskih jezerih

 

Voščilo

PO VIPAVSKIH GRIČIH – ŠMARJE

Odhod iz Sežane ob 8 uri z osebnimi avtomobili do vasi Šmarje na vipavskem, kjer smo parkirali. Pot nas je vodila po cesti, ki pelje proti Zavinu. Po kakšnem kilometru smo krenili na kolovoz med vinogradi in nato po stezi proti vrhu Školj (418m). Od tu je lep pogled na Šmarje in na kraško planoto. Pot smo nadaljevali malo po grebenu, nato pa smo se strmo spuščali do kolovoza, ki pelje v vas Vrtovče. Vrtovče je pretežno kmetijska vas, kjer se v glavnem ukvarjajo z vinogradništvom. Najstarejši del Vrtovč se nahaja nad osrednjim križpotjem vasi, naravno zavarovanem prehodu iz Vipavske doline v Braniško dolino. Preko Vrtovč pa je vodila najstarejša strateška in gospodarska povezava Trnovske planote in Vipavske doline s Krasom (Štanjel) in tržaškim zalivom. Stoletja so tod legalno tovorili različen tovor, hkrati pa tihotapili sol iz Sredozemskega morja ter pred desetletji pa partizansko pošto in preskrbo za NOV.

Iz Vrtovč smo se skozi zaselek Lisjaki, kjer je skupina hiš na zavetrni strani grebena Vipavskih gričev, povzpeli na vrh Tibot (392m). Vrh je poimenovan po cerkvici sv. Teobolda, ki je tu stala. Pod travno rušo so ohranjeni še temelji. Vrh Tibota je, še preden je bila zgrajena cerkvica, služil opazovanju ali obrambi. Arheologi so tu odkrili različne najdbe.

Pot smo nadaljevali po grebenu med travniki, vinogradi in skozi gozd na naš zadnji grič Ostri vrh (422m). Od tu je lep pogled na vas Gaberje, Erzelj, Nanos in Kras.

Z Ostrega vrha smo se spustili na Vertovčevo pot, kjer poteka vsako leto zelo obiskan pohod. Pot nas je potem vodila med vinogradi. Zemljina je tu flišnata. Fliš pa je najboljša zemljina za vinsko trto. Razmeroma lahko se jo obdeluje, zadrži nekaj vlage, kemična sestava pa neverjetno dobro vpliva na vinsko trto. Trta dobro raste in rodi ter daje odlično grozdje za vino. In prav tu med pobočjem Ostrega vrha in Zavinom je naravnost idealno za vinograde. Zavarovano je pred močno burjo, trta raste v najboljši zemljini, ves dan je obsijana z soncem, pred hudimi slanami jo varuje malo dvignjena lega.

Kmalu smo prispeli v zaselek Potok, ki je dobila ime po mnogih potočkih, ki se spuščajo proti potoku Branica. Od tu smo se povzpeli še do zaselka Jakulini, kjer se je rodil duhovnik poljudnoznanstveni pisec in učitelj vipavskih vinogradnikov Matija Vertovec. Rodil se je 28.01.1784. Vertovec je svojo življensko poslanico uresničeval z izobraževanjem ter narodno in versko vzgojo preprostih ljudi. Prvi je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu VINOREJA 1844, o KMETIJSKI KEMIJI 1847 in ASTRONOMIJI 1847 ter splošni svetovni zgodovini OBČA POVESTNICA 1863. Bil je za čas svojega življenja cenjen in spoštovan zaradi svojega strokovnega dela in skrbi za majhnega človeka, njegove težave in pričakovanja. Tu smo si ogledali tudi zelo staro, veliko in obokano klet.

Pa še nekaj o sami vasi Šmarje. Šmarje so prvič omenjene v Urbarju za Vipavo v letu 1499, vendar je kraj veliko starejši. Cerkev v Šmarjah je stala okoli leta 1330. Leta 1425 je bila posvečena. Ime Šmarje je kraj dobil po letu 1624, ko je bila cerkev prenovljena in posvečena kot SAMARIA in WEISTEGEN, kar pomeni, kraj kjer trta dobro rodi in daje dobro vino. Tako so ta kraj imenovali leta 1500.

Zanimiva je arhitektura Šmarij, ozke ulice »gase«, ki se polžasto vijejo okrog cerkve Marijinega imena. Vidimo dvorišča starih hiš z značilnimi oboki ter bogatimi elementi ljudskega oblikovanja, leseni ganki in napušči, kamniti okenski okvirji, portali, vodnjaki ter korčne strehe. Vas je v celoti pod spomeniškim varstvom.

Pod Šmarje spadajo vasi in zaselki: Potok Hrastje, Jakulini, Zavino, Vrtovče in Lisjaki.

Naš izlet smo zaključili na domačiji v zaselku Potok, kjer so nam v krušni peči spekli kruh, rebrca in krompir in seveda tudi kozarček vina.

Bogdan Rojc

[Show slideshow]
IMG_0728
IMG_0831
IMG_0833
OLYMPUS DIGITAL CAMERA
IMG_0717
  • « Prejšnja stran
  • 1
  • …
  • 45
  • 46
  • 47
  • 48
  • 49
  • …
  • 61
  • Naslednja stran »

Nedavne objave

  • SPREMEMBA URA ODHOD IN NAČIN PREVOZA ZA NARAVOVARSTVENI IZLET PARK PREČNO KANAL V SOBOTO, 20.06.2026
  • NA VELIKI SNEŽNIK 1796m v nedeljo 21.6.2026
  •  NARAVOVARSTVENI IZLET KANAL PARK PEČNO V SOBOTO, 20. JUNIJA 2026
  • SOBOTNI PODVIG NA PECO
  • NA NABREŽINSKI HRIB IN OKOLICO v sredo, 10.6.2026

Planinsko društvo Sežana
Srebrničeva 1
6210
Sežana

logo_za_v_nogo-1

PD Sežana

Uradne ure:

Vsak četrtek od 16.00 do 17.00 ure

tel: +386 (0)5 73 00 114

E-pošta: sezana.pd@gmail.com

Facebook

pdsezana.org
Prijava na spletne novice

Koča na Kokoši

gsm: +386 31 391 742

E- pošta: kocanakokosi@gmail.com

Delovni čas Koče na Kokoši:

petek: 10.00-18.00

sobote, nedelje in prazniki: 8.00-18.00

© Copyright 2016 PD Sežana · Vse pravice pridržane · Admin

To spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo. Če boste spletno stran uporabljali še naprej, s tem privolite v njihovo nadaljnjo uporabo.