Tura: Mostičje – Ivačevec – Mohoreče – Kubed – Lačna – Hrastovlje – izvir Rižane – Mostičje
Datum: nedelja, 11. februar 2018
Zborno mesto: ČRNI KAL (spodnji del vasi ob avtobusni postaji) ob 7.45 uri
Dostop: po avtocesti do izvoza Črni Kal; naprej po cesti do vasi Črni Kal in avtobusnega postajališča. Od tam se odpeljemo še nekaj kilometrov naprej do zaselka Mostičje, kjer bomo parkirali avtomobile.
Dolžina ture: 5 – 6 ur
Zahtevnost: lahka
OPIS TURE:
Po mostu, ki je brez pločnika za pešce, prečkamo reko Rižano in se po makadamski cesti, ki vodi v kamnolom, usmerimo desno. Makadamsko pot kmalu zapustimo in se po stezi začnemo vzpenjati proti Ivačevcu (226 metrov). Pred vrhom se priključimo na markirano pot, ki prihaja iz Rižane. Po nekaj zavojih smo na vrhu Ivačevca. Vzpetina je v celoti poraščena. Vrh je označen.
Sledi krajši spust, potem pa se pot najprej strmo potem pa zlagoma vzpenja do zaselka dveh hiš Mohoreče. Steza se kmalu razširi v gozdno pot. Pred vrhom se z manjšega travnika odpre pogled na viadukt Črni Kal in del Kraškega roba. Za gostilno stopimo na asfaltirano cesto, a jo kmalu zapustimo, saj nas markacije usmerijo na gozdno pot. Sestopimo v Kubed. Pot je mestoma razrita od vode in lahko tudi blatna.
Kubed (po domače Ćubed) leži na skrajnem severovzhodu Šavrinskega gričevja, hiše se v nizih stiskajo pod kraško vzpetino. Na koncu stojijo ostanki srednjeveške utrdbe s cerkvijo sv. Florijana in nekaj domačijami. Kot zanimivost naj omenim, da so lani v Kubedu obeležili 950-o obletnico prve omembe. Kraj je iz zgodovine znan tudi po taboru, na katerem je avgusta 1870 okoli 4000 Istranov zahtevalo Zedinjeno Slovenijo ter uvedbo slovenskega jezika v šolah in uradih. V Kubedu je živel znani pesnik slovenske Istre Alojz Kocjančič. Bil je duhovnik.
Po krajšem kulturnem programu nas čaka enourni vzpon na Lačno, 451 metrov visoko poraščeno ovalno vzpetino, ki ločuje Bržanijo od Šavrinije. Med borovim in hrastovimi drevesi so nekod dobro vidni suhi zidovi. Zadnja leta veliko težav povzročajo divji prašiči, zato so ob poti marsikje vidne njihove sledi. Na vrhu Lačne (ime je dobila zaradi tega, ker se je živina z nje večkrat vračala lačna kot sita), stoji razgledni stolp.
Po dveh urah in pol hoje bo čas si privoščimo daljši postanek in malico.
Z Lačne sestopimo v Hrastovlje. Najprej stopamo po razbrazdanem kamenju,
zato previdnost ni odveč. Pod nami se odpira čudovit pogled na vas z znamenito cerkvico in razvejan Kraški rob. Pod mogočnimi previsi se stiskajo Zanigrad, Podpeč, Bezovica. Med kraškimi stopnjami vodi železna cesta, ki domačinom v času suše povzroča veliko skrbi. Sestop zaključujejo flišne sipine, po katerih je domiselno postavljena pohodna pot. Kmalu se znajdemo med vinogradi in oljčniki, po domače bi temu rekli v “hrastovski vali”.
Do cerkvice Sv. Trojice nas vodi asfalt, potem pa sestopimo v dolino Hrastovskega potoka. Najprej sledimo markacijam, potem pa čez drn in strn. A brez strahu, ne bo treba po robidi. Stopimo mimo črpališča pitne vode. Pot nas usmeri po levi strani potoka, prečimo travnik, čez čas pa v izogib hoji ob cesti, zavijemo desno v dolino in po poljskih poteh nadaljujemo proti izviru Rižane. Na desni strani nas več čas spremlja Kraški rob. V njem je tudi lepo viden kamniti odlom nad Bezovico, ki je še vedno v sanaciji. Občudujemo obdelane njive in hudourniško strugo Hrastovskega potoka. Kmalu se z desne strani pridruži Rakovec in oba odhitita proti Zvročku.
Zvroček. Na levo labirint, na desno cerkev Device Marije. Zraven pa zajetje in v lično hiško zazidan izvir Rižane. Reka Rižana je vir pitne vode za vso Istro. Vodno zajetje je leta 1935 zgradila fašistična Italija. V povezavi je fotografija izvira, sicer dostopna na spletni strani Rižanskega vodovoda Koper, Vodni vir Rižana.
http://www.rvk.si/oskrba-z-vodo/vodni-vir-rizana
Zajetje in cerkev sta zaradi varnosti ograjena, dostop zato ni mogoč. Ker je svetišče posvečeno Mariji in je tudi iz zgodovine znano kot romarsko središče, se veliko vernikov v njem zbere na Veliki šmaren, 15. avgusta.
Od izvira nas čaka še slabe pol ure hoje do avtomobilov, skozi zaselek Žgani, kjer so nekdaj delovali trije mlini in ena žaga. Sicer pa je Rižana včasih vrtela kar 34 mlinskih koles.
TEHNIČNI PODATKI:
VODNIK: Pohod bo vodila Irena Cunja. Prijave na GSM številko 031 680 627. Do petka.
CENA: Za planince PD Sežana je izlet brezplačen, ostali plačajo 10 evrov. Prijavljeni morajo biti člani PZS s plačano članarino za leto 2018.
OPREMA: pohodni čevlji, kapa, rokavice, zimska vetrovka, oprema za dež, pohodne palice, nahrbtnik s hrano in toplo pijačo, pa dobra volja.
OPOZORILO: Tura sicer ni zahtevna, vendar bo trajala več ur. Zato prosim, da se na pohod ne prijavljate tisti, ki imate zdravstvene težave ali boste težko vzdržali toliko ur hoje. Ture ne bo mogoče krajšati.
Vodnica
Irena Cunja
