Tura: Stepani – Tinjan – Osp – Kastelec – Socerb – Kras – Črni Kal – Stepani
Datum: 11. november 2017
Zborno mesto: Stepani ob 8. uri
Dostop: po avtocesti do izvoza Črni Kal sledi odcep desno za Stepane, 100 metrov nižje je na levi strani asfaltirano parkirišče
po stari cesti do razcepa v Črnem Kalu, kjer se zavije desno proti avtocesti; naprej po klancu do odcepa za Stepane.
Dolžina ture: 6 – 7 ur
Zahtevnost: lahka
OPIS:
Pot nas bo najprej vodila po asfaltu. Prečkali bomo avtocesto (po mostu) in se po široki poti skozi borov gozd povzpeli na Tinjan (374 metrov). Tinjan je poseljena vzpetina, z vrha je lep razgled na Koprski in Tržaški zaliv ter Osapsko dolino in Kraški rob. V lepem vremenu se vidijo Kanin, Triglav in drugi alpski očaki. Na zidu, ki obkroža vaško cerkev, sta vpisna knjiga in žig Slovenske planinske poti. Po markirani poti bomo sestopili v Osp.
Osp je ena najstarejših istrskih vasi. Nad njo leži jama Grad, v kateri izvira Osapska reka. Ker je odvisna od padavin, je struga večji del leta brez vode. Nad vasjo se dviga kompaktna stena, široka 500 in visoka preko 200 metrov. Skupaj z bližnjo z Mišjo pečjo predstavlja enega najpomembnejših plezalnih območij v Evropi. Značilni rastlini teh ostenij sta hrast črnika in Tomassinijeva popkoresa, v njih gnezdi sokol selec.. Osp je znan tudi po tem, da je v vasi delovala prva redna slovenska osnovna šola v Istri.
Mimo cerkve sv. Tomaža se bomo po dobro označeni poti povzpeli na Kraški rob. Kamnita tla so zelo primerna za rast špargljev, spomladi pa iz plitke zemlje poganja še značilno rastje(kukavičevke, perunike, “pojoče” trave). Pred Kastelcem nas bo presenetila naravna posebnost, ki jo je v prostor vnesel človek. Obzidan nasad črnega bora, ki še danes ohranja svojo strukturo. Verjetno je zaustavljal burjo, da ne bi čez rob odnašala rodovitne prsti, ki je v teh krajih ni obilo na razpolago. Do Kastelca po poljski poti, potem pa zopet na asfalt do Socerba, nad katerim se pnejo ostanki istoimenskega grada. To bo najvišja točka našega pohoda (371 metrov). Pred nami bodo ležali Koper, Miljski griči, Trst. Za grad so se zaradi njegove strateške lege v preteklosti stalno bojevali. Leta 1678 ga je obiskal Janez Vajkard Valvasor in ga narisal, stoletje pozneje pa ga je uničil požar. Socerb je točka Slovenske planinske poti.
V bližini gradu leži jama, nekdanje bivališče ‘mučenika’ sv. Socerba, umrlega leta 1284. Jama velja tudi za edino podzemno cerkev pri nas.
Nadaljevali bomo čez Kras. Po ravnem terenu, med borovci in hrasti ter drugim rastjem. Do razgledne Varde, razpokane in poraščene skalne gmote, s katere se odpira pogled na Tinjan, Koper in Šavrinsko gričevje, Trst. Spust z nje bo terjal malce previdnosti. Pobočja, po katerih bomo stopali, so bila v preteklosti obdelana, danes pa jih zaradi opuščanja kmetovanja vse bolj prerašča gozd. Pionirska vrsta v teh krajih je črni bor (drevesna vrsta ni avtohtona; z njo so pogozdovali kraške goličave), ki pa ga zelo ogrožajo požari. Neposredno se bomo seznanili, kakšno rano lahko povzročijo v naravnem okolju. Del poti nas bo vodil skozi požarišče, ki se obnavlja zelo počasi, čeprav je od požara minilo že dobrih pet let.
Široka makadamska pot nas bo vodila na rob, nad vas Črni Kal. Zopet lep razgled na Tinjana, Rožar in zgornjo Rižansko dolino. Pod nami pa Črni Kal z najstarejšo datirano kamnito kmečko hišo v Sloveniji (gre za Benkovo hišo iz leta 1489). Vas je znana tudi po zvoniku sv Valentina, ki se je zaradi plazovitega terena nagnil, v času Janeza Vajkarda Valvasorja pa je bil Črni Kal znan po vinu črnikalec, ki so ga vozili tudi na dunajski dvor. Vas krasijo leseni reliefi, tudi z motivom vinske trte.
Spust po strmem klancu najprej skozi vas in potem med trtami nas bo vodil do spomenika NOB. Kamnite skulpture treh ladij iz belega kamna simbolizirajo sožitje in skupno borbo prekomorskih brigad proti okupatorju. Postavili so ga leta 1966 po načrtu arhitekta Edvarda Mihevca.
Sledil bo krajši spust do viadukta Črni Kal, prečenje ceste in povratek na izhodiščno mesto pohoda.
Pohod bo vodila Irena Cunja, ki sprejema prijave na številko mobilnega telefona 031 680 627. Do petka.
CENA: Za planince PD Sežana je izlet brezplačen, ostali plačajo 10 evrov. Prijavljeni morajo biti člani PZS s plačano članarino za leto 2017.
OPREMA: pohodni čevlji, kapa, rokavice, zimska vetrovka, oprema za dež, pohodne palice, nahrbtnik s hrano in toplo pijačo, pa dobra volja.
OPOZORILO: Tura sicer ni zahtevna, vendar bo trajala več ur. Zato prosim, da se na pohod ne prijavljate tisti, ki imate zdravstvene težave ali boste težko vzdržali toliko ur hoje. Ture ne bo mogoče krajšati.
Vodnica
Irena Cunja
