V soboto in nedeljo, 4. in 5. julija smo se planinci PD Sežana podali na 2-dnevni pohod na Črno prst, Rodico in Vogel. V soboto ob 13 uri smo iz Sežane z avti krenili proti Bohinjski Bistrici, kjer se je ob 15 uri začel pohod. Kljub temu, da pot večinoma vodi po senci, pa je vročina močno pritiskala zato so bili potrebni pogostejši postanki pa tudi tempo je bil nekoliko počasnejši. Do Črne prsti smo potrebovali skoraj 5 ur. Se je pa zato toliko bolj prileglo pivo na vrhu in seveda večerja.

Naslednje jutro je sledilo vstajanje ob 5.30, saj nas je čakala dolga pot pa tudi vremenska napoved je napovedovala sonce in vročino. Tako smo začeli hoditi nekaj po 6. uro, do najvišje točke našega pohoda, 1966m visoke Rodice pa smo prispeli po 3 urah hoje. Po malici smo nadaljevali proti dobrih 40m nižjemu Voglu, vendar je pot do tja vse prej kot ravna. Sledil je še sestop proti planini Zadnji vogel ter po ne najlepši poti skozi Žagarjev greben do Ukanca. Tam smo imeli še ravno dovolj časa, da smo prepotene noge namočili v Bohinjsko jezero, potem pa nas je lokalni avtobus odpeljal bo Bohinjske Bistrice, od koder je sledila samo še vožnja do Sežane.

V dobrih 14 urah hoje smo prehodili 26km ter opravili 2200m vzponov in prav toliko spustov.

Matej Trobec

[Show slideshow]

V teh vročih julijskih dneh, se je iz prelaza na Vršiču podala skupina sežanskih planincev na Malo Mojstrovko, naslednji dan pa še na Prisojnik. Upali so, da bo v visokogorju temperatura prijetnejša, toda tudi na vrhovih se ni bilo mogoče hladiti. Doživeli pa so lepe razglede na okoliške vršace ter spoznavali bujno rast planinskega in travniškega cvetja.

Mirjam Frankovič Franetič

[Show slideshow]

Letos je že devetič preživelo 30 odraslih planincev PD Sežana na petdnevnem poletnem planinarjenju, pod vodstvom planinskih vodnikov Bogdana in Irene. Nastanjeni smo bili v CŠOD TRILOBIT v Javorniškem Rovtu od 12. – 16. julija 2015.

In kaj smo delali. Naše najvažnejše delo je bilo povezano z našo prečudovito naravo, tako da smo se vsak dan podali na izlet na bližnje vrhove.

Prvi dan smo ob poti proti Javorniškemu Rovtu, se najprej ustavili v Brezju pri Tržiču in se povzpeli na Dobrčo 1634m.

Drugi dan smo iz Koroške bele povzpeli najprej na zgodovinsko gradišče Ajdno in nadaljevali pot do Valvazorjevega doma. Od tu se je večja skupina vrnila po isti poti nazaj v dolino, druga manjša pa se je povzpela proti Potoški planini in planini Stamare in se od tu spustila v Trilobit.

Tretji dan smo se zapeljali do križišča poti Križovec in se od tu povzpeli mimo planine Pusti rovt do sedla Suho, kjer smo se zopet razdelili v dve skupini. Bolj sposobni so se povzpeli po grebenu Male Golice in Krvavke na Veliko Golico 1835m, druga skupina pa se je najprej povzpela k Koči na Golici in od tu na sam vrh. Po isti poti smo se vrnili spet na izhodišče.

Četrti dan smo se vsi povzpeli iz Trilobita ob potoku veliki Javornik mimo njegovega izvira na sedlo Medvedjak 1698m. Manjša skupina se je podala še na vrh Vajnež 2099m, večja skupina pa je obiskala še Belsko planino in se od tam spustila v Trilobit.

Zadnji pet dan pa smo se ob povratku obiskali še sotesko Vintgar reke Radovne.

Ves čas nas je spremljalo tudi sončno vreme, tako da smo uživali v prekrasnih razgledih na naše bližnjo in daljno okolico, občudovali prečudovito naravo poraslo s gorskim cvetjem, uživali v bukovih in smrekovih gozdovih v katerih smo nabirali gozdne sadeže.

V prostem času pa smo si močili noge v akumulacijskem jezeru, s temperaturo 8-9 stopinj Celzija. Zjutraj smo telovadili, se sprehajali po bližnji okolici, prepevali ob spremljavi harmonike, si ogledali diase iz dosedanjih poletnih planinarjenjih in seveda zadnji večer preživeli ob petju pri tabornem ognju.

V domu Trilobit so nas zelo lepo sprejeli, kjer sta nas kuharja razvajala z okusno in bogato hrano.

Planinski vodnik

Rojc Bogdan

[Show slideshow]

Vsako leto se, ob nekdanjem praznovanju dneva mladosti, srečajo mladi in manj mladi planinci na Vremščici.

Zamisel o tem srečanju je nastala v takratnem Meddruštvenem odboru planinskih društev Primorske, s tem da bi se lokacije srečanj spreminjale in potekale enkrat na Vremščici, drugič na Slavniku, pa na Snežniku, vendar se ta zamisel v praksi ni obnesla. Srečanje se je v organizaciji Planinskega društva Sežana začelo na Vremščici in tako poteka že štirideset let, nam je povedala Jožica Milavec, ena izmed zvestih članic PD Sežana. V društvu je delovala in deluje vse od njegove ustanovitve, to se pravi več kot 60 let. Bila je večletna predsednica, vodila je knjigovodstvo, bila in je članica v Upravnem odboru društva ter v ostalih odborih. Njeno ustvarjalno delo je na letošnji spominski priponki tudi risbica mladih planincev na Vremščici.

Že od vsega začetka so bila srečanja mladih planincev na Vremščici zelo množična. Udeleževali so se jih člani in ljubitelji planinstva iz društev, ki pripadajo Meddruštvenemu odboru primorsko–notranjskih planinskih društev in vseh okoliških šol, pridružili so se jim najmlajši iz vrtca in tako je ostalo še danes. Na srečanju poteka krajši kulturni program, v katerem sodelujejo predšolski otroci iz vrtca v Sežani ter osnovnošolski otroci pod vodstvom mentorjev planinskih skupin. Na letošnjem okroglem jubileju, ki je potekalo v nedeljo, 24. maja, pa so se jim pridružili še odrasli planinci. Prireditev je popestrila pevska skupina Obalnega planinskega društva Koper.

Pohodnike je najprej v imenu Planinskega društva Sežana pozdravila predsednica društva, Vanda Femc, nato načelnica Mladinskega odseka društva, Erika Može, ki je program tudi vodila. Prisrčen je bil še pozdrav Maruške Lenarčič, predsednice Meddruštvenega odbora Primorsko-Notranjskih planinskih društev. Sledile so zabavne in štafetne igre, ki jih je vodila Ingrid Može. Z vrha Vremščice je bil pogled v dolino in na okoliške vrhove čist in jasen, bujno travniško cvetje z narcisami in potonikami pa je kot nalašč poskrbelo, da je bil dogodek na Vremščici še bolj prijazen in prazničen.

Mirjam Frankovič Franetič

[Show slideshow]

1 2 ... 4 ►

V petek, 29. 5. 2015, smo imeli srečanje z Jamarskim društvom Sežana. Ogledali smo si jamo Vilenica, potem pa sta v okviru uradnega dela spregovorila predsednika obeh društev. Najprej nas je predsednik jamarskega društva Jordan Guštin seznanil z delovanjem in organiziranostjo sežanskih jamarjev, nato pa je predsednica Planinskega društva Sežana Vanda Femc predstavila delovanje in sestavo PD Sežana. Večer smo zaključili z dobro debato in družbo.

Na še mnogo takih srečanj!
Erik Guštin

[Show slideshow]

V skladu z letnim planom izletov za Sežanski vrtec smo uspešno izpeljali še enega. Z osebnimi vozili smo se odpeljali do vasi Otlica, kjer smo začeli našo pešpot. Najprej smo se povzpeli na Otliški maj, ki nam je zaradi jasnega vremena nudil razgled vse do morja, na drugi strani do Snežnika in Učke in seveda Julijskih in Kamniških gora. Nadaljevali smo do Otliškega okna, kjer smo imeli daljši postanek za malico, mentorici Vanda in Irena sta povedali anekdoto o nastanku Otliškega okna, pa tudi na iskanje skritega zaklada nista pozabili. Na poti proti avtomobilom smo si ogledali še zanimivega, iz kamnov zidanega polža. Ker je bilo energije še dovolj smo se odločili, da se povzpnemo še na Sinji vrh. Za gostiščem smo si ogledali zanimive skulpture iz kamna in kovine, ter s slamo krito hišo. Polni lepih vtisov smo izlet zaključili in tudi vreme je bilo čudovito. Skupne hoje je bilo dobri dve uri, vse je potekalo po zastavljenem programu in brez posebnosti, skratka, imeli smo se lepo.

V Sežano smo se vrnili okrog štirinajste ure.

Edvin Furlan

[Show slideshow]

V skladu z razpisom smo se zbrali ob 7.00 na stari avtobusni postaji v Sežani. Odpeljali smo se do Stran, kjer se je začela naša pešpot. Najprej smo si ogledali cerkev svetega Križa na sredi vasi in tisi (drevesi), o katerih je veliko napisanega, starejša je stara preko 500 let, raste ravno na izviru in pod njo je pridigal že sv. Heronim, kateremu so pozneje postavili cerkev na pobočju Nanosa. Nadaljevali smo najprej po kolovozu, nato po stezi proti vrhu z imenom Maj. Ves čas smo imeli lep razgled iz nekoliko druge perspektive proti Nanosu in vasem pod njim. Na vrhu smo si privoščili krajši postanek. Na poti proti Votli steni smo se soočili z posledicami lanskoletne ujme – žledoloma. Kakor je bilo že v razpisu navedeno, če se držiš roba planote, tega sploh ne zaznaš. Pri votli steni so lepo vidne obledele markacije, saj je včasih tudi tu vodila označena pot na Suhi vrh, a je zaradi zaščite živali uporabljajo le še dobri poznavalci in lovci. Po slabih treh urah smo prispeli na najvišji vrh planote Nanos – Suhi vrh 1313 m višine, sestopili pa po označeni poti v Strane. Na poti v dolino smo si privoščili nekoliko daljši postanek pri Cetinovi koči.

Kakor je bilo planirano smo se v Sežano vrnili nekaj po štirinajsti uri.

Skupne hoje je bilo 5 ur 30 minut, vse je potekalo po zastavljenem programu in brez posebnosti, pa še vreme smo imeli kot naročeno, skratka udeleženci navdušeni.

    Edvin Furlan

[Show slideshow]

Ob 6.00 smo se dobili v Sežani, saj smo se kljub dežnim kapljam odločili, da gremo »novim zmagam naproti« J. Iz Sežane smo krenili ob 6.10, se ustavili na Ravbarkomandi in pobrali še eno udeleženko ter se skupaj odpravili proti Domu pri Iškem Vintagarju. Tam smo se pripravili na turo. Imel sem uvodni govor, v katerem sem udeležencem podrobno predstavil potek ture. Ob 7.50 smo se odpravili proti Krimu. Med potjo smo se večkrat ustavili, ob 10.30 pa smo prispeli do koče na Krimu in si privoščilo daljšo pavzo. Ob 11.30 smo odšli proti partizanski bolnici Krvavice. Ob 14.10 smo prispeli do našega izhodišča in se odločili, da naredimo krajši sprehod ob vodi brez nahrbtnika, vmes smo imeli še evalvacijo ture. Ob 15.30 smo izlet zaključili in se odpravili proti Sežani.

Erik Guštin

[Show slideshow]

27. marca 2014 je 27 planincev obiskalo Slovensko Istro. Za izlet so si zbrali Pot za srce, ki poteka krožno od vasi Vanganel do Marezig ter mimo zaselka Sabadin nazaj v Vanganel.

Iz Vanganela jih je pot vodila proti Vanganelskemu jezeru. To je akumulacijsko jezero, ki je nastalo tako, da so Bavški potok zajezili zaradi številnih poplav Vanganelske doline. Vodo iz jezera danes uporabljajo za namakanje kmetijskih površin, ribogojništvo in za vzdrževanje biološkega minimuma v reki Badaševici.

Prečkali so pregrado nad jezerom in nadaljevali pot skozi gozd okrog jezera, prečkali več potokov z manjšimi slapovi. Pot se nato bolj vzpne in se iz gozda dvigne do razcepa sredi obsežnih oljčnikov na prostrani terasi. Od tu, pot vodi mimo vodnega korita, kjer so urejeni tudi perilniki, kjer so nekoč gospodinje prale perilo. Ogledali so si še slap Morigla in se potem strmo povzpeli do kolovoza, ki pelje mimo zaselka Škrgati proti Marezigam. Marezige so znane po uporu domačinov proti fašistom in v spomin na ta dogodek Mestna občina Koper praznuje občinski praznik. Tu je tudi spomenik marežiškemu uporu in žrtvam NOB-ja. Od tu se tudi odpira obširen razgled po Šavrinskem gričevju in proti Kopru s širšo okolico. Na drugi strani zaliva pa se v daljavi dvigajo vrhovi Karnjiskih Alp in Dolomitov. Vračali so se mimo zaselkov Sabadini in Bržani, kjer se odpre na desni strani ceste kamniti kolovoz, ki je nekoč pomenil glavno povezavo Marezig z Vanganelom in Koprom. Po njem so se planinci mimo obsežnega vinograda spustili na izhodiščno točko.

Rojc Bogdan

[Show slideshow]

Kar 30 pohodnikov Planinskega društva Sežana je drugo soboto v marcu spoznavalo del velike Krpanove poti, od Pivke do Narina. Najprej so se podali na hrib Primož prepreden z utrdbami, ki so jih zgradili Italijani v času med obema svetovnima vojnama, ob Rapalski meji z nekdanjo kraljevino SHS. Z vrha so proti vzhodu imeli lep razgled na okoliške Javornike s sv. Trojico, Kršičevec in na pobeljeni Snežnik. Prelep razgled je bil tudi na Nanos in na Vremščico ter na oddaljeni Slavnik. Po očiščeni poti, ki je bila lani v tem času neprehodna zaradi posledic žleda, so se povzpeli na Šilentabor in pod njim uzrli naj turistično vasico Narin. V njej so obiskali Petrove, kjer so si ogledali etnološko zbirko, prijazna zakonca pa sta predstavila postopek »od zrna do kruha« ter udeležence pogostila z domačimi dobrotami. Polni lepih vtisov so se z avtobusom vrnili na svoje domove, vse do oddaljenega Komna.

Mirjam Frankovič Franetič

[Show slideshow]