V petek, 29. 5. 2015, smo imeli srečanje z Jamarskim društvom Sežana. Ogledali smo si jamo Vilenica, potem pa sta v okviru uradnega dela spregovorila predsednika obeh društev. Najprej nas je predsednik jamarskega društva Jordan Guštin seznanil z delovanjem in organiziranostjo sežanskih jamarjev, nato pa je predsednica Planinskega društva Sežana Vanda Femc predstavila delovanje in sestavo PD Sežana. Večer smo zaključili z dobro debato in družbo.
Na še mnogo takih srečanj!
Erik Guštin
V skladu z letnim planom izletov za Sežanski vrtec smo uspešno izpeljali še enega. Z osebnimi vozili smo se odpeljali do vasi Otlica, kjer smo začeli našo pešpot. Najprej smo se povzpeli na Otliški maj, ki nam je zaradi jasnega vremena nudil razgled vse do morja, na drugi strani do Snežnika in Učke in seveda Julijskih in Kamniških gora. Nadaljevali smo do Otliškega okna, kjer smo imeli daljši postanek za malico, mentorici Vanda in Irena sta povedali anekdoto o nastanku Otliškega okna, pa tudi na iskanje skritega zaklada nista pozabili. Na poti proti avtomobilom smo si ogledali še zanimivega, iz kamnov zidanega polža. Ker je bilo energije še dovolj smo se odločili, da se povzpnemo še na Sinji vrh. Za gostiščem smo si ogledali zanimive skulpture iz kamna in kovine, ter s slamo krito hišo. Polni lepih vtisov smo izlet zaključili in tudi vreme je bilo čudovito. Skupne hoje je bilo dobri dve uri, vse je potekalo po zastavljenem programu in brez posebnosti, skratka, imeli smo se lepo.
V Sežano smo se vrnili okrog štirinajste ure.
Edvin Furlan
V skladu z razpisom smo se zbrali ob 7.00 na stari avtobusni postaji v Sežani. Odpeljali smo se do Stran, kjer se je začela naša pešpot. Najprej smo si ogledali cerkev svetega Križa na sredi vasi in tisi (drevesi), o katerih je veliko napisanega, starejša je stara preko 500 let, raste ravno na izviru in pod njo je pridigal že sv. Heronim, kateremu so pozneje postavili cerkev na pobočju Nanosa. Nadaljevali smo najprej po kolovozu, nato po stezi proti vrhu z imenom Maj. Ves čas smo imeli lep razgled iz nekoliko druge perspektive proti Nanosu in vasem pod njim. Na vrhu smo si privoščili krajši postanek. Na poti proti Votli steni smo se soočili z posledicami lanskoletne ujme – žledoloma. Kakor je bilo že v razpisu navedeno, če se držiš roba planote, tega sploh ne zaznaš. Pri votli steni so lepo vidne obledele markacije, saj je včasih tudi tu vodila označena pot na Suhi vrh, a je zaradi zaščite živali uporabljajo le še dobri poznavalci in lovci. Po slabih treh urah smo prispeli na najvišji vrh planote Nanos – Suhi vrh 1313 m višine, sestopili pa po označeni poti v Strane. Na poti v dolino smo si privoščili nekoliko daljši postanek pri Cetinovi koči.
Kakor je bilo planirano smo se v Sežano vrnili nekaj po štirinajsti uri.
Skupne hoje je bilo 5 ur 30 minut, vse je potekalo po zastavljenem programu in brez posebnosti, pa še vreme smo imeli kot naročeno, skratka udeleženci navdušeni.
Edvin Furlan
Ob 6.00 smo se dobili v Sežani, saj smo se kljub dežnim kapljam odločili, da gremo »novim zmagam naproti« J. Iz Sežane smo krenili ob 6.10, se ustavili na Ravbarkomandi in pobrali še eno udeleženko ter se skupaj odpravili proti Domu pri Iškem Vintagarju. Tam smo se pripravili na turo. Imel sem uvodni govor, v katerem sem udeležencem podrobno predstavil potek ture. Ob 7.50 smo se odpravili proti Krimu. Med potjo smo se večkrat ustavili, ob 10.30 pa smo prispeli do koče na Krimu in si privoščilo daljšo pavzo. Ob 11.30 smo odšli proti partizanski bolnici Krvavice. Ob 14.10 smo prispeli do našega izhodišča in se odločili, da naredimo krajši sprehod ob vodi brez nahrbtnika, vmes smo imeli še evalvacijo ture. Ob 15.30 smo izlet zaključili in se odpravili proti Sežani.
Erik Guštin
27. marca 2014 je 27 planincev obiskalo Slovensko Istro. Za izlet so si zbrali Pot za srce, ki poteka krožno od vasi Vanganel do Marezig ter mimo zaselka Sabadin nazaj v Vanganel.
Iz Vanganela jih je pot vodila proti Vanganelskemu jezeru. To je akumulacijsko jezero, ki je nastalo tako, da so Bavški potok zajezili zaradi številnih poplav Vanganelske doline. Vodo iz jezera danes uporabljajo za namakanje kmetijskih površin, ribogojništvo in za vzdrževanje biološkega minimuma v reki Badaševici.
Prečkali so pregrado nad jezerom in nadaljevali pot skozi gozd okrog jezera, prečkali več potokov z manjšimi slapovi. Pot se nato bolj vzpne in se iz gozda dvigne do razcepa sredi obsežnih oljčnikov na prostrani terasi. Od tu, pot vodi mimo vodnega korita, kjer so urejeni tudi perilniki, kjer so nekoč gospodinje prale perilo. Ogledali so si še slap Morigla in se potem strmo povzpeli do kolovoza, ki pelje mimo zaselka Škrgati proti Marezigam. Marezige so znane po uporu domačinov proti fašistom in v spomin na ta dogodek Mestna občina Koper praznuje občinski praznik. Tu je tudi spomenik marežiškemu uporu in žrtvam NOB-ja. Od tu se tudi odpira obširen razgled po Šavrinskem gričevju in proti Kopru s širšo okolico. Na drugi strani zaliva pa se v daljavi dvigajo vrhovi Karnjiskih Alp in Dolomitov. Vračali so se mimo zaselkov Sabadini in Bržani, kjer se odpre na desni strani ceste kamniti kolovoz, ki je nekoč pomenil glavno povezavo Marezig z Vanganelom in Koprom. Po njem so se planinci mimo obsežnega vinograda spustili na izhodiščno točko.
Rojc Bogdan
Kar 30 pohodnikov Planinskega društva Sežana je drugo soboto v marcu spoznavalo del velike Krpanove poti, od Pivke do Narina. Najprej so se podali na hrib Primož prepreden z utrdbami, ki so jih zgradili Italijani v času med obema svetovnima vojnama, ob Rapalski meji z nekdanjo kraljevino SHS. Z vrha so proti vzhodu imeli lep razgled na okoliške Javornike s sv. Trojico, Kršičevec in na pobeljeni Snežnik. Prelep razgled je bil tudi na Nanos in na Vremščico ter na oddaljeni Slavnik. Po očiščeni poti, ki je bila lani v tem času neprehodna zaradi posledic žleda, so se povzpeli na Šilentabor in pod njim uzrli naj turistično vasico Narin. V njej so obiskali Petrove, kjer so si ogledali etnološko zbirko, prijazna zakonca pa sta predstavila postopek »od zrna do kruha« ter udeležence pogostila z domačimi dobrotami. Polni lepih vtisov so se z avtobusom vrnili na svoje domove, vse do oddaljenega Komna.
Mirjam Frankovič Franetič
Planinsko društvo Sežana je v sodelovanju s Kulturnim društvom Tomaj in Zavodom za šport, turizem in prosti čas organiziralo 29.03.2015 sedemnajsti tradicionalni pohod po Kosovelovi poti.Letošnji je bil posvečen 111. Letnici rojstva pesnika Krasa Srečka Kosovela. Ob 8.15 smo se začeli zbirati pred Kosovelovo rojstno hišo – Ljudsko univerzo v Sežani. Nekateri so čas do odhoda izkoristili tako, da so si ogledali obnovljeno spominsko sobo in krajši film o Srečku Kosovelu. Ob devetih smo odšli proti Tomaju. Na razgledni točki ob učni poti Tabor je bil krajši postanek in udeležencem predstavljena okoliška naselja, kakor tudi hribi. Brez nadaljnjih daljših postankov na poti smo nadaljevali proti Tomaju. Prijazni domačini so nas pričakali z domačimi dobrotami. Ob 11.30 so učenci OŠ Dutovlje podružnica Tomaj pripravili krajši kulturni program, na kar je sledilo družabno srečanje in prijazen klepet z domačini. Predstavniki društva so odnesli na grob pesnika šop cvetja. Ob 12.30 nas je na avtobusni postaji čakal avtobus in odpeljal v Sežano. Skupne hoje je bilo 2.15 ure, vse je potekalo po zastavljenem programu in brez posebnosti, pa še vreme smo imeli kot naročeno, skratka udeleženci navdušeni.
Edvin Furlan
Iz stare avtobusne postaje v Sežani smo se odpeljali ob 8. uri z osebnimi vozili mimo Nove Gorice, Lokev proti Lazni. Pot nas je vodila po lepi gozdni markirani poti, ki se najprej rahlo dviga. Ko se je začela rahlo spuščati in nas je naprej pripeljala na nekoliko večjo izravnavo, s katere se nam je skozi krošnjo dreves odprl pogled proti našemu cilju. Pot se potem spet spušča do križišča poti ob katerem se nahaja tabla z orisom poti. Pot smo nadaljevali po levi cesti, ki obide Mojsko drago. Kmalu po ostrem ovinku se je odcepila označena pot. Ki vodi na Poldanovec. Naprej se je za kratek čas strmo vzpela in nas je pripeljala na glavni greben Govc (Govce so strma prepadna pobočja, ki se strmo spuščajo proti dolini Gornje Trebuše). Po več ali manj strmem pobočju nas je pot pripeljala na vrh Poldanovca 1299m. Z vrha, ki je proti Gornji Trebuši prepaden je lep razgled na cerkljansko – idrijske vrhove, na bohinjske hribe in na Julijske Alpe. Po malici smo se vračali po desni cesti do naših vozil. Šli smo na Lazne, kjer smo si potešili žejo. Po povratku proti domu smo si ogledali še spominski park na Trnovem, ki je posvečen padlim borcem iz 2. svetovne vojne. Skupne hoje s počitkom je bilo 5,5 ur.
Rojc Bogdan
Od 23. 8. do 30. 8. 2014 smo v okviru skupnega tabora Savinjskega MDO-ja taborili na Soriški planini, v bližini Litostrojske koče.
Letos smo prvič izkusili organizacijo in izvedbo kombiniranega mladinsko-otroškega tabora. Kljub manjši udeležbi zaradi neugodnega termina se je tabora udeležilo 20 mladih planincev. V okviru tabora smo izpeljali skoraj vse načrtovane dejavnosti, in sicer smo stopili na naslednje vrhove: Dravh, Lajnar, Ratitovec, Slatnik in Možic, izpeljali smo tudi izobraževalne dejavnosti v sklopu planinske šole; učenje vozlov, predavanje in izvedba orientacije.
Preostale dni pa smo organizirali tudi različne igre (taborjado), banse, nabiranje gob in pripravo tabornega ognja za toplo popestritev bivanja v taboru. Ogledali smo si tudi ostanke obrambnih postojank, ki so varovale pomembne točke rapalske meje in se sprehodili po podzemnih hodnikih pod Lajnarjem.
V petek smo se odpravili plavat v Bohinjsko jezero in ob prihodu v tabor nas je za večerjo pričakala pica, ki jo je pripravil Luka. Kakor prejšnje leto so tudi letos otroci in mladinci (ter seveda tudi vodstvo tabora) zelo pohvalili našo kuharico Anjo, ki nam je skrbno pripravljala slastne obroke.
Nekaj dni nam je vreme nagajalo, vendar smo se kljub temu imeli fanj.
Erik Guštin
Planinsko društvo Sežana je letos izpeljalo že osmo poletno planinarjenje za odrasle planince. Tokrat smo se odpravili na Livške Ravne.
Nastanjeni smo bili v CŠOD Kavka, kjer smo ob dobri hrani in prijaznem osebju preživeli pet lepih sončnih dni in s kakšno popoldansko nevihto, od 13.-17. julija 2014. Poletnega planinarjenja se je udeležilo 28 planink in planincev.
In kaj smo počeli odrasli planinci. Naši planinski pohodi so bili povezani spominu stote obletnice 1. svetovne vojne, saj so prav na tem območju potekali hudi boji med Avstro-ogrsko in italijansko vojsko. Pod vodstvom vodnikov Bogdana in Irene smo se najprej povzpeli na Sabotin (609m), s čudovitim razgledom na Sveto Goro, Škabrijel, Vodice, dolino Soče in na goriško pokrajino. Ogledali smo si tudi pod vodstvom vodnika številne rove in kaverne, ki so prepredeni po celotnem Sabotinu.
Naš drugi izlet je bil v vas Topolovo v Benečiji. To je slikovita in zanimiva vas, ki je danes popolnoma obnovljena s pomočjo sredstev PHARA in živi v njej še 28 prebivalcev. Vas oživi tri tedne v mesecu juliju, ko s kulturno umetniško prireditvijo » POSTAJO TOPOLOVO« gosti umetnike z vseh koncev sveta.
Tretji dan smo se povzpeli Matajur (1642m). To je razgledna gora nad Kobaridom, s katere se na severu in vzhodu vidi vrhove Julijcev, na jug pa je pogled na Benečijo in vse tja od Trsta do Furlanske nižine.
Četrti dan smo si ogledali Muzej na prostem KOLOVRAT, od koder se odpira izjemen pogled na nekdanje bojišče soške fronte od Kanina, Krnskega pogorja do Svete gore; na drugo stran pa nam pogled čez Benečijo in Furlansko nižino seže do Jadranskega morja. Tu je italijanska vojska v času 1. svet. vojne zgradila obsežen sistem tretje obrambne črte, poimenovane »linea d` armata, del te je danes urejen v muzej na prostem. Na povratku pa smo se še povzpeli na Kuk(1243m). Po večerji smo praznovali tri rojstne dneve s torto. Zvečer pa smo imeli zabavni večer ob tabornem ognju. Ob povratku domov pa smo obiskali še cerkvico sv. Duha na Javorci in se še povzpeli do izvira Tolminke.
Polni lepih vtisov in energije smo sklenili, da se naslednje leto spet podamo na drugo lokacijo z novimi doživetji .
Bogdan Rojc
Planinsko društvo Sežana
Srebrničeva 1
6210
Sežana
