V skladu z razpisom smo se zbrali ob 7.00 na stari avtobusni postaji v Sežani. Odpeljali smo se do Stran, kjer se je začela naša pešpot. Najprej smo si ogledali cerkev svetega Križa na sredi vasi in tisi (drevesi), o katerih je veliko napisanega, starejša je stara preko 500 let, raste ravno na izviru in pod njo je pridigal že sv. Heronim, kateremu so pozneje postavili cerkev na pobočju Nanosa. Nadaljevali smo najprej po kolovozu, nato po stezi proti vrhu z imenom Maj. Ves čas smo imeli lep razgled iz nekoliko druge perspektive proti Nanosu in vasem pod njim. Na vrhu smo si privoščili krajši postanek. Na poti proti Votli steni smo se soočili z posledicami lanskoletne ujme – žledoloma. Kakor je bilo že v razpisu navedeno, če se držiš roba planote, tega sploh ne zaznaš. Pri votli steni so lepo vidne obledele markacije, saj je včasih tudi tu vodila označena pot na Suhi vrh, a je zaradi zaščite živali uporabljajo le še dobri poznavalci in lovci. Po slabih treh urah smo prispeli na najvišji vrh planote Nanos – Suhi vrh 1313 m višine, sestopili pa po označeni poti v Strane. Na poti v dolino smo si privoščili nekoliko daljši postanek pri Cetinovi koči.
Kakor je bilo planirano smo se v Sežano vrnili nekaj po štirinajsti uri.
Skupne hoje je bilo 5 ur 30 minut, vse je potekalo po zastavljenem programu in brez posebnosti, pa še vreme smo imeli kot naročeno, skratka udeleženci navdušeni.
Edvin Furlan
