V ponedeljek, 13. 2. 2017, je učencem planinskega krožka OŠ Srečka Kosovela Sežana vodnik Erik Guštin iz Planinskega društva Sežana predstavil planinsko opremo.
Na powerpoint predstavitvi je predstavil vso potrebno opremo, ki jo planinec potrebuje na poti, da se varno vrne domov. Nekaj opreme pa je prinesel tudi v razred, ki so jo učenci z veseljem praktično preizkusili.
Eriku so se učenci zahvalili za obisk. Tema naslednjega srečanja: planinski vozli.
Tadeja Bogdan
IZLET PO VIPAVSKIH GRIČIH
ERZELJ – PO KROŽNI POTI
KDAJ: v soboto, 25.02.2017
Dobimo se ob 8,30. uri na parkirišču nasproti občine Sežana. Z avtomobili se bomo zapeljali do vasi Erzelj na vipavskem. Na vrhu pri spomeniku bomo parkirali. Pot nas bo vodila mimo zanimivih znamenj in spomenikov, vodnih virov, vinogradov, mimo cerkva, skozi gozdove in erzeljske zaselke in na Tabor od koder je prečudovit pogled na bližnjo in daljno okolico. Pot je krožna – malo se bomo dvigali in spuščali. Skupne lahke hoje je 4 ure. Pot je primerna za vse, ki zmorejo štiri urno hojo.
HRANA IN PIJAČA: je iz nahrbtnika.
Za člane PD Sežana je izlet brezplačen, za ostale člane pa je prispevek 5 €. Vsi pohodniki morajo biti člani Planinskih društev. Za vožnjo prispevate vozniku avtomobila.
OPREMA: Obvezno planinski čevlji z gumi podplati, priporočam pohodne palice, topla vetrovka ali bunda, rokavice, kappa in ostala oprema glede na vremenske prilike.
PRIJAVE: vodniku Bogdanu tel. 041 477128 do četrtka,23.02.2017
Vabljeni!
Planinski vodnik:
Bogdan Rojc
RAZPIS POHODA PO KRAŠKEM ROBU
Tura: Hrastovlje – Zanigrad – Zazid – Kojnik – Zjat – Podpeč – Hrastovlje
Datum: 11. februar 2017
Zbirno mesto: avtobusna postaja v Črnem Kalu ob 8. uri (v spodnjem delu vasi; na drugi strani ceste je gostilna)
Dolžina ture: 5 – 6 ur
Zahtevnost: lahka
OPIS:
Iz Petrinj se bomo z avtomobili zapeljali do Hrastovelj, kjer bomo začeli pohod. Spustili se bomo po poti na dno doline Hrastovskega potoka in se potem povzpeli v Zanigrad. Vas je bila po smrti zadnjega prebivalca, Andreja Bucaja leta 1994 veliko let popolnoma prazna, zadnja leta pa se obnavlja nekaj domačij. Zaenkrat te služijo predvsem kot vikendi. Do vasi namreč vodi le ena cesta, makadamska. Na spodnjem robu vasi stoji cerkvica sv. Štefana, ki praznuje god 26. decembra. Takrat je v vasi praznik, saj se je v zadnjih letih v kraju uveljavilo žegnanje konj. Ob lepem vrememu, se v vasi zbere veliko ljudi iz različnih koncev. Notranje stene cerkvice so prekrite s slabo vidnimi podobami, med katerimi je tudi podoba ptiča klavžarja. Gre za ptico selivko, ki živi v pustih in skalnatih okoljih, v teh krajih pa naj bil v srednjem veku. Upodobljen je tudi na freski (nastale v letu 1490) v hrastoveljski cerkvi.
Iz Zanigrada bomo nadaljevali proti Zazidu, pot je zaradi obilice dežja poškodovana, vasi, v kateri se končuje Bržanija, prehodna pokrajina med apnenčastim Krasom in flišno Istro. Enako kot vse vasi pod Steno je nastala ob izviru pitne vode. Bržanija je prehodna pokrajina med Krasom in Istro oziroma na stiku med apnencem in flišem, za katerega so značilni številni izviri.
Nad Podpečjo se pne pobočje Kojnika, Lipnika, Goliča, Kavčiča in Žbevnice, ki je že na hrvaški strani, poraščeno s suhimi kraškimi travniki. Naš cilj bo Kojnik, 802 metrov visoka razgledna vzpetina. Na severni strani se odpira dolina, v kateri kraljuje vas Podgorje, nad njo pa pogorje Slavnika (1028 metrov). Proti zahodu in jugu pa ležijo Šavrinski griči (Istra). Upam, da bo vreme dopuščalo razgled. Na vrhu Kojnika si bomo privoščili daljši odmor in malico.
Sledil bo spust čez Jampršnik (649 metrov), pod katerim leži vas Brežec, še ena prazna vas, ki pa jo enako kot Zanigrad domačini počasi oživljajo. Z Jampršnika nas bo pot vodila na Zjat oziroma Vrh stene (456 metrov), sledil bo spust mimo beneškega stolpa iz 11. stoletja (domačini mu pravijo grad), ki ga je dal zgraditi istrski mejni grof Ulrik Weimarski. Pod stolpom, ki kraljuje nad rodovitno dolino se nahaja jama, ki je v preteklosti služila kot zatočišče pred napadi Turkov. Stolp so obnovili leta 1988, visok je 17 m, stene pa so debele 1,5 m. Sprejel je lahko 30 do 40 vojakov. Pod pečino, na kateri stoji stolp, leži vas Podpeč in v njej Prkičeva hiša, ki je poleg Benkove hiše v Črnem Kalu, edini ostanek najstarejšega stavbnega izročila pod Kraškim robom.
Iz Podpeči bodo sestopili v Hrastovlje. Pot je speljana čez pobočje, ki ga danes domačini znova oživljajo, sadijo predvsem olje in trte, in tako vračajo njegovo tradicionalno podobo, obdelane terase.
Pohod bo vodila Irena Cunja, ki sprejema prijave na številko mobilnega telefona 031 680 627. Prijave do četrtka.
OPREMA: pohodni čevlji, kapa, rokavice, zimska vetrovka, oprema za dež, pohodne palice, nahrbtnik s hrano in toplo pijačo, pa dobra volja.
OPOZORILO: Z vidika hoje bo tura sicer lahka, vendar bo trajala več ur. Zato prosim, če se na pohod ne prijavljate tisti, ki imate zdravstvene težave ali boste težko vzdržali toliko ur hoje.
Ture ne bo mogoče krajšati.
V primeru slabega vremena se pohod premakne za teden dni, na 18. februarja 2017.
Na zbornem mestu v Sežani se nas je zbralo nekaj čez dvajset udeležencev, ostali pohodniki pa so nas, skupaj z Danilom Ravbarjem čakali na startnem mestu v vasi Voglje. Skupaj se nas je zbralo 30 udeležencev. Predstavila sem našega domačina, učitelja in geografa Danila Ravbarja, ki nas bo vodil po tematski poti sedmih kalov, katere je tudi soavtor. Na poti smo spoznavali čudovito krajino Repentabra, ki obsega občino Repentabor v Italiji in tri vasi na slovenski strani, Voglje, Dol pri Vogljah in Voglje, ki so bile do leta 1947( do razmejitve med Italijo in Slovenijo oz. takratno Jugoslavijo) del iste občine. Rdeča nit pohoda so bili seveda kali, povečini obnovljeni z udarniškim in prostovoljnim delom domačinov in so nekoč služili za napajanje živine ali pa so bili tudi zbiralniki dragocene vode na kraških tleh. Poleg kalov smo na poti v posameznih vaseh spoznavali še vso ostalo naravno in kulturno dediščino. Zanimiv je bil tudi opuščen kamnalom Glinca. Pridobivanje tega repentaborskega kamna sega že v rimski čas. Tu so bile jave in kamnseške delavnice, ki so bile vir preživetja domačinov, saj se samo s kmetijstvom ni dalo preživeti. Repenski kamen je na tem območju odlične kakovosti in prenese velike temperaturne variacije, zato so ga cenili v Srednji in Severni Evropi, v Egiptu ter v Južni in Severni Ameriki. Na repentaborski gmajni smo opazili tudi mogočne apnenčaste osamelce, čez 10 metrov visoke stene iz školjčnega apnenca, ki jim domačini pravijo »velikani«. Tu smo naredili skupinsko fotografijo. Na steni je tudi spominsko obeležje padlim žrtvam fašizma in nacizma. Skozi vas Col, kjer je bila nekoč mitnica, je nekoč potekala Kranjska pot, ki je vodila na Kranjsko. Vas Col se nahaja pod Taborom, gričem, na katerem stoji repentaborska cerkev, posvečena devici Mariji Vnebovzeti. Na tej vzpetini je bil včasih zidan tabor, utrdba, znana že iz leta 911. Z vrha je lep razgled po bližnji in daljni okolici, vidi se tudi morje . Na vrh vodi romarska pot, ki so jo obnovili in slovesno odprli leta 2012. Po spustu po romarski poti smo doživeli še eno presenečenje in sicer pesniško pot, posvečeno trem velikim literatom, Srečku Kosovelu, Umbertu Sabi in Igu Grudnu. Vsem trem pesnikom v spomin so na poti postavljeni doprsni kipi z napisanimi verzi. Pred zaključkom našega druženja nam je na gmajni Danilo pokazal še vhod v kraško, 85 m globoko brezno Škarjica, nakar smo pot, ki je trajala dobre tri ure zaključili v Vogljah. Izživeli smo čudovit dan, ki nam bo ostal v prelepem spominu. Še se bomo vrnili, morda bomo pripeljali svoje družinske člane, prijatelje. Zahvala gre našemu dolgoletnemu planincu, Danilu Ravbarju iz Vogelj, učitelju na osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani, ki nam je tako izčrpno in z veliko mero znanja predstavil repentaborsko »Pot sedmih kalov«.
Mirjam Frankovič Franetič
Mirjam Frankovič Franetič
PLANINSKO DRUŠTVO SEŽANA,
V SODELOVANJU S KOSOVELOVIM DOMOM SEŽANA,
VABI V PONEDELJEK, 6.2.2017,
OB 18. URI, V KOSOVELOV DOM SEŽANA,
NA POTOPISNO PREDAVANJE IN FOTOGRAFSKO RAZSTAVO
MARJANA OLENIKA – GURKE
DEŽELE POD HIMALAJO
V sliki in besedi se bomo podali na pot po republiki INDIJI. Obiskali bomo samosvojo državico SIKKIM, se povzpeli pod tretji najvišji vrh na svetu in spoznali državo, kjer so plastične vrečke prepovedane. Iz DARJEELINGA se bomo z TOY TRAIN – himalajsko železnico z atraktivno vožnjo peljali v SILIGURI. Nadaljevali bomo do VARANASIJA, v državi UTIAR PRADEŠ, kjer bomo ob sveti reki GANGES prisostvovali največjemu hindujskemu festivalu – praznovanja SHIVE. Obiskali bomo šolo za revne otroke v Pialiju, ki se brez prostovoljcev in dobrodelnosti ne bi mogli izobraževati.
V imenu otrok iz šole Piali Ashar Alo-Kalkuta-Indija hvala za prostovoljne prispevke.
Vstop je prost. Prosimo pa vas, da ste točni, ker pozneje vstop v dvorano ne bo možen.
Vabljeni
KDAJ : v soboto, 28. januarja 2017
Ob 8.30 uri se dobimo na parkirišču pred občinsko stavbo Občine Sežana ter se z osebnimi avtomobili odpeljemo v vas Voglje, kjer nas bo na placu čakal naš član PD Sežana Danilo Ravbar, ki nas bo vodil “ Po poti sedmih kalov”, po čudovitem repentaborskem podeželju. Kali bodo rdeča nit predstavljene poti, poleg njih pa boste spozali tudi druge neravne in kulturne znamenitosti Repentabra, takega, ki je kot nedeljivo celoto obstajal več stoletij. Predstavljena pot, ki se začne in konča v Vogljah, nas bo vodila tudi skozi Repen in Col. Za ogled vseh omenjenih znamenitosti bo s krajšimi postanki trajal 3-4 ure. Posamezne točke na poti imajo tudi navigacijsko GPS oznako (koordinate), tako bo orientacija lažja.
OPREMA:
Pohodni čevlji, topla oblačila- kapa,šal, rokavice, hrana in čaj iz nahrbtnika, obvezno pa “ osebni dokument”!
PRIJAVE: do petka, 27. 1. 2017 na telefon, 031 817 676
V PRIMERU SLABE VREMENSKE NAPOVEDI IN ZELO NIZKIH TEMPERATUR, BOMO IZLET PRESTAVILI NA POZNEJŠI TERMIN !
Pohod bosta vodila: Mirjam Frankovič Franetič, planinska vodnica in Danilo Ravbar.
PLANINSKI POZDRAV!
PLANINSKO DRUŠTVO SEŽANA
V SODELOVANJU S KOSOVELOVIM DOMOM SEŽANA
VABI V PONEDELJEK, 16.1.2017,
OB 18. URI, V KOSOVELOV DOM V SEŽANO
NA PREDAVANJE Z NASLOVOM
ZA DVA GROŠA FANTAZIJE: NEPAL PO POTRESU
PREDAVALA BO MANCA ČUJEŽ
(foto Manca Čujež).
Ko te himalajska božanstva sprejmejo v svoje osončje, začutiš moč in mogočnost narave. Opojno kuliso večno zasneženih velikanov raztrga podoba Nepala po potresu. Drhtenje tal spomladi 2015 je za sabo pustilo opustošenje in ljudi pregnalo pod pločevinaste strehe in plastične ponjave, pred neusmiljeno zimo sta jih udarila še zdesetkan turistični obisk ter pomanjkanje goriva in plina. A skromni in iznajdljivi Nepalci ohranjajo vedrino, ostajajo eno samo sonce z občudovanja vrednim posluhom za sočloveka.
Groš ali dva fantazije zanje lahko primaknemo tudi sami. Namaste!
Obiskovalce naprošamo, da pridejo na predavanje točno, ker vstopa po 18. uri v dvorano ne bo.
VABLJENI!
Prvega januarja se nas je zbralo osem sežanskih planincev z namenom, da bi opravili tradicionalni podvig na Krn, ki ga vsako leto vodi Marjan Olenik-Gurka. Iz smeri Lepene nas je tokrat planinska pot v letnih razmerah, brez derez na čevljih vodila do Doma pri Krnskih jezerih, kjer se je še vedno po najdaljši silvestrski noči družila manjša skupina mladih ljudi. Tako kot ta mlada skupina ljudi, nas je presenetil tudi mladi oskrbnik Vasja iz Vogrskega pri Novi Gorici in njegov pomočnik Jure, ki sta nas prijazno pričakala in nam povedala, da je v koči silvestrovalo kar 60 planincev, ki pa so se tekom dneva vrnili v dolino. Poleg njiju sta v kuhinji in v strežbi pomagala še dva mlada prostovoljca, fant in dekle iz Štajerske, glavna kuharica pa se je tudi že vrnila v Novo Gorico. Pogrešali smo našega legendarnega oskrbnika Florijana Hvalo- Cvetota, ki je moral zaradi bolezni ostati doma.
Po nočitvi v domu, nas je pričakalo zelo hladno jutro, saj se je temperatura spustila na -14 stopinj, ki pa jo dobro oblečeni nismo niti občutili. Višje smo se vzpenjali, višja je bila temperatura. Prav prijetno je bilo ob 11. uri na vrhu Krna s temperaturno inverzijo okrog ničle, kjer so se nam pridružili še nekateri pohodniki iz drugih smeri. Prekrasen sončen dan, z razgledom tja do Triglava in na ostale bližnje in bolj oddaljene vrhove, nam je kar širil prijetna občutja in estetska doživljanja gorskega sveta. Imeli smo čas, da smo se podali še na legendarno Batognico, kjer se je pred sto leti odvijala kruta bitka soške fronte, o kateri pričajo ostanki trdnjave, bunkerjev, rovov, razstavljenih granat in železja ob poti. Pri sestopanju smo končno le opazili manjšo in edino krpo snega na krnskem pogorju, ki je ponavadi bilo odeto s snežno in ledeno odejo. Bila so leta, ko zaradi megle in previsoke snežne odeje nismo osvojili vrha. Ob mraku smo prispeli v dolino Lepene in ob vožnji občudovali še lesket kristalov pomrznjene krajine.
Mirjam Frankovič Franetič
Planinsko društvo Sežana
Srebrničeva 1
6210
Sežana
