Pohod smo začeli v Hrastovljah. Najprej smo po markirani poti mimo cerkve sv. Trojice sestopili na dno doline Hrastovskega potoka. Potem so nas markacije usmerile na desno in začeli smo se zlagoma vzpenjati proti vasi Zanigrad. Pot je vodila pod železniško progo Koper – Kozina. Pred prihodom v vas, smo se za nekaj minut ustavili pod steno Štrkljevica, pod katero je nekdaj vodila planinska pot, na njej pa so se preizkušali tudi plezalci.
Na vrhu klanca nas je sprejela tiha vas, ki že 25 let nima stalnega prebivalstva. Vanjo prihajajo domačini le občasno. Na spodnjem robu vasi stoji cerkvica sv. Štefana, ki praznuje god 26. decembra. Takrat je v vasi praznik, saj se je v zadnjih letih (lani že 22. po vrsti) v kraju uveljavilo žegnanje konj.
Iz Zanigrada smo po nekdanji povezovalni poti med vasmi nadaljevali proti Zazidu.
Ob vstopu smo si ogledali kal s koritom (nekdanja vaška pralnica) in se skozi vas povzpeli po široki makadamski cesti na železniško postajo, ker smo malicali. Imeli smo srečo, da je ob tistem času pripeljal mimo potniški vlak, ki je vozil s Kozine proti Rakitovcu in naprej na Hrvaško. Na vlaku žal nismo opazili potnikov.
Železniška postaja je križišče, desno se pot usmeri na Lipnik in Golič, levo pa na Kojnik. Nekaj časa smo hodili po gozdni poti, ki se je nekoliko spuščala. Potem pa so nas markacije usmerile strmo na desno. Po poti smo se povzpeli na Kraški rob in nadaljevali še na vrh Kojnika, 802 metra visoke razgledne vzpetine. Žal nam je nekoliko oblačno vreme preprečilo lep razgled. Videli smo vas Podgorje ob vznožju Slavnika, njegov vrh pa so prekrivali sivi oblaki. Po nekaj minutah postanka smo po isti poti sestopili do Kraškega roba in prečili Jampršnik. Ob poti smo videli več jarkov, gre za obrambne jarke, ,ki so jih po kapitulaciji Italije vklesali Nemci, ki so pričakovali izkrcanje zaveznikov v Istro.
Pred nami se je odpiral Obadin ali podpejsko polje, za nekaj minut smo se ustavili in opazovali vas Brežec. Nekaj hiš je obnovljenih, tisti dan pa se iz nobene ni kadilo. Tudi ta vas, enako kot Zanigrad, nima stalnih prebivalcev. Do vasi vodi pod robom utrjena makadamska pot. Sestopili smo nanjo, prečili železnico Kozina – Rakitovec in se po široki makadamski cesti spustili na asfaltirano cesto Podpeč – Zazid. Do Podpeči ni bilo več daleč. Nad vasjo smo opazovali obrambni Stolp iz beneških časov in mimo kamnitih domačij, ena od njih je Prkičeva hiša, eden redkih ostankov najstarejšega stavbnega izročila v Bržaniji, sestopili pod železniško progo Kozina – Koper proti Hrastovljam. Po kratkem strmem spustu smo zavili na levo pod Štrkljevico in se po znani poti vrnili v Hrastovlje. Ustavili smo se pred vhodom v cerkev in počakali, da so si nekateri pohodniki ogledali znamenite freske Mrtvaškega plesa. Pohod smo končali po šestih urah.
Besedilo: Irena Cunja
Fotografije: Kristijan Sedmak
