Na zbornem mestu v Sežani se nas je zbralo nekaj čez dvajset udeležencev, ostali pohodniki pa so nas, skupaj z Danilom Ravbarjem čakali na startnem mestu v vasi Voglje. Skupaj se nas je zbralo 30 udeležencev. Predstavila sem našega domačina, učitelja in geografa Danila Ravbarja, ki nas bo vodil po tematski poti sedmih kalov, katere je tudi soavtor. Na poti smo spoznavali čudovito krajino Repentabra, ki obsega občino Repentabor v Italiji in tri vasi na slovenski strani, Voglje, Dol pri Vogljah in Voglje, ki so bile do leta 1947( do razmejitve med Italijo in Slovenijo oz. takratno Jugoslavijo) del iste občine. Rdeča nit pohoda so bili seveda kali, povečini obnovljeni z udarniškim in prostovoljnim delom domačinov in so nekoč služili za napajanje živine ali pa so bili tudi zbiralniki dragocene vode na kraških tleh. Poleg kalov smo na poti v posameznih vaseh spoznavali še vso ostalo naravno in kulturno dediščino. Zanimiv je bil tudi opuščen kamnalom Glinca. Pridobivanje tega repentaborskega kamna sega že v rimski čas. Tu so bile jave in kamnseške delavnice, ki so bile vir preživetja domačinov, saj se samo s kmetijstvom ni dalo preživeti. Repenski kamen je na tem območju odlične kakovosti in prenese velike temperaturne variacije, zato so ga cenili v Srednji in Severni Evropi, v Egiptu ter v Južni in Severni Ameriki. Na repentaborski gmajni smo opazili tudi mogočne apnenčaste osamelce, čez 10 metrov visoke stene iz školjčnega apnenca, ki jim domačini pravijo »velikani«. Tu smo naredili skupinsko fotografijo. Na steni je tudi spominsko obeležje padlim žrtvam fašizma in nacizma. Skozi vas Col, kjer je bila nekoč mitnica, je nekoč potekala Kranjska pot, ki je vodila na Kranjsko. Vas Col se nahaja pod Taborom, gričem, na katerem stoji repentaborska cerkev, posvečena devici Mariji Vnebovzeti. Na tej vzpetini je bil včasih zidan tabor, utrdba, znana že iz leta 911. Z vrha je lep razgled po bližnji in daljni okolici, vidi se tudi morje . Na vrh vodi romarska pot, ki so jo obnovili in slovesno odprli leta 2012. Po spustu po romarski poti smo doživeli še eno presenečenje in sicer pesniško pot, posvečeno trem velikim literatom, Srečku Kosovelu, Umbertu Sabi in Igu Grudnu. Vsem trem pesnikom v spomin so na poti postavljeni doprsni kipi z napisanimi verzi. Pred zaključkom našega druženja nam je na gmajni Danilo pokazal še vhod v kraško, 85 m globoko brezno Škarjica, nakar smo pot, ki je trajala dobre tri ure zaključili v Vogljah. Izživeli smo čudovit dan, ki nam bo ostal v prelepem spominu. Še se bomo vrnili, morda bomo pripeljali svoje družinske člane, prijatelje. Zahvala gre našemu dolgoletnemu planincu, Danilu Ravbarju iz Vogelj, učitelju na osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani, ki nam je tako izčrpno in z veliko mero znanja predstavil repentaborsko »Pot sedmih kalov«.
Mirjam Frankovič Franetič
Mirjam Frankovič Franetič
