Z avtomobili smo se peljali do Prtovča. Od tu smo se peš, v lepem vremenu, podali po desni poti čez Razor proti Ratitovcu. Pot je v začetku kar strma. Med potjo smo občudovali spomladansko cvetje. V Krekovi  koči smo se malo odpočili in pomalicali. Potem smo se povzpeli na sam vrh s katerega je bil lep pogled na Triglav in druge vrhove v Julijskih Alpah. Obiskali smo še bližnji vrh Altemaver 1678m s katerega je lep razgled proti Soriški planini. Vračali smo se čez Poden. Pot je v začetku bolj skalnata in je bila pozornost usmerjena na hojo, potem pa je pot potekala po gozdu in kolovozu do Prtovča. Tu smo se dogovorili, da si ogledamo še železarsko peč in muzej v Železnikih. Z lepimi vtisi s planinskega izleta in zanimivega muzeja v Železnikih smo se vračali na svoje domove.

Fotografije in tekst: Bogdan Rojc

[Show slideshow]

Par utrinkov iz Glinščice

Fotografije: Erik Guštin in Breda Može

[Show slideshow]

1 2 3 ►

Ob 7.30 uri smo se z osebnimi avtomobili odpeljali iz Sežane mimo Ajdovščine do vasi Podkraj. Tam je začela naša pešpot. Odpravili smo se v smeri Javornika, na odcepu po cca 10 minutah nadaljevali proti Svetemu duhu. Na vrhu je cerkev (pove že ime) ,sledila je malica in krajši počitek. Nadaljevali smo proti Križni gori. Nazaj grede nas je čakalo presenečenje – duhci, mentorica Vanda je poskrbela za popestritev izleta otrokom, kakor tudi staršem. Križno goro smo po dobri uri osvojili in se po krožni poti vrnili v dolino. Spremljalo nas je lepo vreme in temu primerni razgledi in nenazadnje vzdušje. V Sežano smo se vrnili nekaj po 14 uri.

Edvin Furlan

[Show slideshow]

Bila je sončna in prijetna marčevska sobota, ko se je na povabilo nas organizatorjev, Športnega društva Ruj Divača in vremskega društva, TKŠD Urbanščica v Famljah zbralo blizu 40 pohodnikov na 10. spominskem pohodu po Magajnovi poti na Vremščico. Pridružil se nam je tudi tekač, športu predan domačin,  Marko Obreza,  ki je s psom pretekel pot dvakrat.  Med hojo čez vremsko polje nam je veter krepko mršil lase, vse do rojstne hiše bratov Magajna v Gornjih Vremah,  kjer nam je njun nečak, Ivko Spetič Magajna povedal par besed o njuni življenski poti. Tudi Ivko Spetič Magajna nadaljuje družinsko pisateljsko tradicijo, saj je pred kratkim izdal svojo sedemnajsto knjigo. Članica društva Urbanščica nam je pohod popestrila z branjem pravljice » Brkonja Čeljustnik », ki jo je za otroke napisal dr. Bogomir Magajna. Čakal nas je najhujši del poti, hoja navzgor, proti vrhu Vremščice. Vzpon smo lažje premagali, saj je organizator  poskrbel, da smo se nekje na sredi poti okrepčali s čajem in pecivom. Na vrhu pa oddih,  s postankom pri odprti cerkvici sv. Urbana, kjer sta nas že čakala predana prostovoljca iz košanske doline. Skupaj z drugimi prostovoljci sta snovala načrt in sodelovala pri gradnji te porušene cerkve in jo otvorili 2008 leta. Živo sta nam opisala najbolj težavna dela s katerimi so se vsi skupaj  spopadali pri transportu kamna in gradbenega materiala ter 2 toni težkega oltarja. S pohodniki je sledila še skupinska fotografija pri kamnu, nato pa sestopanje v dolino. V večnamenski dvorani v Famljah pa se je prilegla jota, kot posladek pa ocvrte miške, ki jih je v okviru »Mavrice dobrote za otroke brez razlik« pripravila naša članica. Zaključili smo s kulturnim program v katerem so sodelovali učenci podružnične šole v Vremah, mladi harmonikar, učenec Nika Polesa ter pevska skupina Kulturnega društva Borjač iz Sežane. Pohodniki so bili nad organizacijo navdušeni, zlasti tisti, ki so Magajnovo pot prehodili prvič.

Mirjam Frankovič Franetič

V soboto, 18.3.2017, je Planinsko društvo Sežana organiziralo že osemnajsti pohod po Kosovelovi poti. Soorganizatorji pohoda so bili Kulturno društvo Tomaj in Osnovna šola Dutovlje, podružnica Tomaj.

Preko sto pohodnikov se je zbralo pred Ljudsko univerzo v Sežani, kjer se je prav na ta dan rodil pesnik Krasa, Srečko Kosovel. Predno so krenili na pot proti Tomaju, jim je vodja pohoda, vodnik Planinskega društva Sežana, Bogdan Rojc, pripovedoval o Sežani in jim predstavil pot.

Pot je pohodnike vodila mimo knjižnice poimenovane po pesniku, pa mimo gostilne Šmuc, kjer je Srečko večkrat prenočeval, ko se je vračal iz Ljubljane. Po prečkanju glavne ulice, so nadaljevali po sejmišču, pa po vznožju Tabora in dalje med vinogradi v Šmarje. Od tu dalje pa je pohodnike v svoj objem sprejela prava kraška pokrajina –  suhi zidovi, kamenje, kraška gmajna, bori – skratka Kras, kakršnega je imel Kosovel najraje in ga je opeval v svoji poeziji. Pred Tomajem pa jih je pot vodila med vinogradi.

Po prihodu v Tomaj so si pohodniki lahko ogledali Kosovelovo domačijo in prisluhnili pripovedovanju gospe Dragice, ki zelo dobro pozna Kosovelovo žlahto. Gostoljubni in prisrčni Tomajci so na stojnicah pohodnikom ponudili čaj, svoje pridelke in se predstavili s svojimi dejavnostmi.

Otroci iz Osnovne šole Dutovlje, podružnice Tomaj, so pod mentorstvom njihovih učiteljic popestrili prireditev s prisrčnim programom. Za tem je sledil voden ogled Tomaja s slikovitim pripovedovanjem gospe Doris Orel in gospoda Draga Černeta. Na koncu so pohodniki obiskali Kosovelov grob in se poklonili pesniku.

Pohodniki so bili navdušeni nad organizacijo in izvedbo dejavnosti, kar je bilo razbrati iz pohval, ki jih je bilo slišati na avtobusu, ki jih je popeljal do Sežane.

Vanda Femc

[Show slideshow]

1 2 ►

Besedilo in fotografije: Mirjam Frankovič Franetič 

[Show slideshow]