Planinsko društvo Sežana ima v času od 1. do 2. januarja v programu tudi  novoletni vzpon na Krn. Več kot trideset let sta vzpone vodila Bogdan Rojc in Marjan Olenik-Gurka, ki jih vodi tudi  zadnja leta. Nekajkrat nam zaradi slabih vremenskih razmer, previsokega snega in nevarnosti proženja snežnih plazov ni uspelo osvojiti vrh. To smo doživeli tudi  lani, ko smo zimsko idilo uživati v objemu Krnskega jezera. Letošnje leto nam je bilo bolj naklonjeno saj smo iz doline Lepene krenili pozno popoldne, še v letnih razmerah in šele pri Koči na Krnskih občudovali snežno odejo, ki pa je bila precej nižja kot lansko leto. V koči je silvestrovalo 60 ljudi, ki pa so se v glavnem že vrnili v dolino. Nekaterim, ki so ostali se je pridružila še naša skupinica šestih planincev. Naslednji dan smo z derezami in cepini uspeli priti na vrh. Ponekod je bila snežna odeja debelejša, ponekod tanjša, tako, da so nas na poti usmerjale sledi v snegu in tudi markacije. Na vrhu smo opazili, da se iz severne smeri kar hitro bliža temen oblak, ki je obetal snežne padavine. V Gomiščkovemu bivaku smo se okrepčali z malico in opazili, da je začel nastajati snežni vihar, ki je s seboj prinašal ledeni sneg, zato je bilo potrebno hitro na pot, da bi lahko še sestopali po utrjenih sledeh. Veter in pomrznjen sneg sta nam dobre pol ure brila v obraz, nam meglila očala, nato pa se je umirilo in skozi oblake je bilo videti jasnino neba. Sneg je narahlo pobelil tudi pot v dolino, zaradi nizkih temperatur je pomrznilo in potrebno je bilo previdno sestopati. V temi smo odšli in v temi se srečno vrnili v dolino Lepene. Nekoliko boleče, s prezeblimi prsti in lici smo doživeli letošnji gorski krst.

Besedilo: Mirjam Frankovič Franetič

Fotografije: Marjan Olenik

V soboto, 22. 12. 2018, smo skupaj s Planinskim društvom Postojna izpeljali predbožični izlet za mlade planince po slovenski Istri. Krožno pot smo začeli s pogledom na hrastoveljsko taborsko cerkev sv. Trojice, jo nadaljevali med vinogradi ter strmo zagrizli v klanec proti našemu prvemu vrhu Lačni (451 m). Po travnatem grenu smo poldrugo uro potrebovali do Velikega Gradeža (507 m). Tam smo srečali večjo skupino kolesarjev, ki se je tako kot naših dvanajst mladih planincev pogumno podala na pot kljub meglenemu in občasno deževnemu pokrovu, ki je ta dan obstal nad jugozahodno Slovenijo. Zadnji del izleta je potekal po kolovozni poti proti Dolu pri Hrastovljah in naprej v Hrastovlje.

[Show slideshow]

Besedilo: Nina Intihar

Fotografije: Nina Intihar in Erik Guštin

Ob 8. uri smo se izzbornega mesta v Sežani odpeljali z avtomobili do Cotičev v Italiji. Od tu smokrenili peš po kolovozni poti mimo mnogih obeležji iz prve sv. vojne protiTopniškemu rovu  Brestovec. Kaverna jebila zgrajena v leto 1947, v njej pa je bilo nameščenih osem topov kalibra 149mm, obrnjenih proti komenskemu Krasu. Tu tudi sledimo simbolični pripovediavstro-ogerskega in italijanskega vojaka. Ki imata vsak svoj vhod. Na vhoduitalijanskega vojaka je napis LA pace (MIR), na vhodu avstro-ogrskega vojaka panapis Voliamo la pace (Hočemo mir). Gre za besede, ki so jih vojaki naBrestovcu  vklesali v strelske jarke. Takaverna ni bila nikoli uporabljena. S hriba nad kaverno je tudi lep pogled nakomenski Kras in goriško okolico. Po drugi poti smo se vračali v Cotiče donašim avtomobilov in se odpeljali do Martinščine.  Od tu smo se povzpeli do Muzeja na prostem naDebeli griži. Najprej smo si ogledali spomenik v čast ogrskemu 4. honvedskemupolku. Tu je bila murva, kjer so se vojaki orientirali ko so prihajali iz bitkena počivališče. Ob poti ki s vzpenja proti Debeli griži vidimo ob potispominske stebre italijanskih brigad iz različnih mest Italije, kjer so bilinastanjeni in počivali ko so se vračali z boja. Prav tako so tu vidni bojnijarki vklesani v samo steno. Na Debeli griži je muzej , kjer si lahko ogledamopotek bitk. Tu je tudi kaverna, kjer so bili nameščeni topovi italijanskevojske, ki pa niso nikoli delovali. Na vrhu nad kaverno pa je veliko znamenjhudem boju na tem področju. V Sežano smo se vrnili ob 13. uri.

Besedilo: Bogdan Rojc

[Show slideshow]

Besedilo: Irena Cunja

Fotografije: Branko Čandek