Z veseljem objavljamo novico, da je dolgoletna članica PD Sežana Mirjam Frankovič Franetič letošnja prejemnica Plakete Državnega sveta Republike Slovenije za najzaslužnejše društvene delavce prostovoljce. V četrtek, 5. decembra, ob svetovnem dnevu prostovoljstva smo se v Ljubljani udeležili slovesnosti, na kateri je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca podelil plakete štirinajstim najzaslužnejšim slovenskim prostovoljkam in prostovoljcem. V nagovoru je poudaril: Prostovoljstvo je dar, ne le poslanstvo, ki nas mojstri v dobroti.                                                                                                                                         

Mirjam Frankovič Franetič je članica PD Sežana od leta 1981. Že leta 1982 je opravila tečaj za mentorje mladih planincev. Ustanovila je planinsko skupino v vrtcu Sežana, kjer je bila zaposlena, jo tudi vodila in uvedla  akcijo Ciciban planinec. Pozneje je tudi na OŠ Divača do upokojitve vodila planinski krožek, Planinsko šolo in akcijo Mladi planinec ter pripravljala učence na tekmovanja Mladina in gore, kjer so dosegali vidne uvrstitve, sodelovala je pri glasilu Navzgor, vodila je tradicionalna srečanja mladih planincev na Vremščici. Generacijam mladih je privzgojila planinstvo in šport, kot način zdravega življenja. Kmalu je opravila tudi tečaj za vodnike A in B kategorije. V PD vsa leta vodi planinske izlete, vrsto let je vodila planinske tabore za mlade, vodila je mladinski odsek,  je vodja mentorjev, dolga leta je članica UO PD, nekaj mandatov je bila tudi podpredsednica društva. Aktivna je bila pri izgradnji koče na Kokoši. Vedno sodeluje pri pripravi raznih srečanj, tekmovanj in kulturnih prireditev in jih največkrat tudi vodi. Sodeluje pri čistilnih akcijah, vodi tradicionalne pohode, obiskuje starejše člane PD. Redno piše in objavlja o delu PD v Primorskih novicah, občinskih glasilih, na spletu in v drugih medijih. Bila je soavtorica in članica uredniškega odbora zbornika ob 50-letnici PD,  Planinskega vodnika Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras (Plan. zal. PZS 1997), raznih zgibank in drugih edicij. Še in še bi lahko naštevali, saj  Mirjam nikoli ne reče ne bom, ne zmorem. S svojim predanim, strokovnim in vestnim delom prispeva k uspešnemu delovanju društva in nam daje neprecenljiv zgled, ki nas spodbuja tudi, ko ne gre v društvu vse, kot bi si želeli.

Po odhodu v pokoj si prizadeva za vsestranski razvoj domačega kraja in zna prisluhniti potrebam sokrajanov. Je ustanoviteljica in predsednica TKŠD Urbanščica, športnega društva Ruj Divača, je aktivna članica Rdečega križa, Mavrice dobrote, Zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB, KS Vreme, je ustanoviteljica gledališke skupine, občinska svetnica. V sodelovanju s PD je uredila več tematskih poti: Magajnovo pot na Vremščico, Pot vodnih zakladov, pohod Vremska dolina Brkini. Običajno tudi vodi pohodnike po teh poteh.                                                                                                 

Ob prebiranju teh vrstic se bo vsak skoraj gotovo spomnil še kakšnega področja dela, ki smo ga najverjetneje pozabili omeniti in ga v mislih sam dodal zgoraj naštetemu.  

Ponosni smo, da smo del tega dogajanja, da s teboj sodelujemo, da se s teboj podajamo na planinske poti, da nas vedno spodbujaš in nam pomagaš, da na skupnih pohodih odkrivamo in spoznavamo nepoznane kotičke naše deželice in marsikaj lepega doživimo, da si predvsem mladim v vseh letih privzgojila ljubezen do narave, do pohodništva in potrebe po gibanju.

Draga Mirjam, iz vsega srca ti iskreno čestitamo!

Planinsko društvo Sežana, december 2019

DVODNEVNA TURA  NA JALOVEC

Tudi tokrat ni bila vremenska napoved najbolj obetavna, saj je bil napovedan popoldanski dež, ki pa nas je na srečo obšel. Oba dneva je bilo za hojo idealno vreme. Zbralo se nas je dvajset planincev, pretežno naših članov, nekateri pa so bili člani sosednih planinskih društev.

Z javnim avtobusom smo se iz Kranjske Gore odpeljali do prelaza Vršič in pričeli hoditi malo čez 10. uro dopoldne. Pred tem smo dva osebna avtomobila pustili v Planici, ostale pa na avtobusni postaji v Kranjski Gori. Pot do Zavetišča pod Špičkom je bila dokaj senčna, pretežno po gozdu, tu pa tam nas je obsijalo sonce, na prostem pa smo pogled usmerili na bližnje vrhove. Malo pred 15. uro smo bili na cilju prvega pohodnega dne. Skupina desetih planincev pa je z Borisom obiskala še Škrbino za Gradom in se povzpela na Mali Ozebnik. V Zavetišču je bilo za vse naše in ostale planince kar pretesno, smo pa kljub temu vsi dobili ležišče, bili kar se da hitro postreženi in zelo zadovoljni nad prijaznostjo dveh mladih oskrbnic, Hane in Barbare.

Takoj po 7. uri naslednjega dne smo se pričeli vzpenjati na Jalovec in bili na vrhu ob 9.30. Smer sestopa smo spremenili, namesto čez Kotovo sedlo smo ubrali pot čez Goličico in Jalovško Škrbino v Kot. Pri sestopanju je bilo potrebna velika pozornost in koncentracija saj smo imeli skoraj uro sestopanja po klinih, nato pa še po ostenju z jeklenicami z opremo za samovarovanje. Vse je šlo kot po maslu, brez težav, kar potrjuje, da je bila skupina dobro opremljena in tudi psihofizično pripravljena. Pri Domu v Tamarju smo natočili svežo studenčnico in se odžejali, eni z vodo, drugi pa z žlahtnim Zlatorogom. Sledila je še hoja po ravnem do Planice. Hitri fantje so šli z Borisom po avtomobile v Kranjsko Goro in jih pripeljali do zaključka naše poti pod Poncami. Z lepimi vtisi » fanta od fare« in ostalega gorskega sveta ter prijetnega medsebojnega druženja smo se vrnili domov še pred nočjo.

Mirjam Frankovič Franetič

[Show slideshow]

[Show slideshow]

Na startnem mestu v Lokvi se nas je zbralo 17 pohodnikov. Najmlajši med nami je bil Žan Polh iz Divače, najstarejša udeleženka pa Jožica Milavec. V dobri uri hoda smo bili na vrhu pri koči kjer smo se vpisali in popili čaj. Na prireditvenem prostoru so se nam pridružili še drugi obiskovalci in prisluhnili prireditvenemu programu s katerim smo obeležili 20. obletico koče na Kokoši. V vlogi povezovalke programa sem v imenu Planinskega društva Sežana pozdravila vse pohodnike in ostale udeležence na prireditvi. Najprej smo podelili priznanje naši članici Adrijani Banovac za opravljenih vseh 12. pohodov Opravičila sem izostanek našega predsednika društva Mateja Trobca ter udeležence seznanila z gradnjo koče.

Pred 20. leti, na dan 28.avgusta leta1999 se je na tem mestu odvijal lep dogodek in sicer odprtje Koče na Kokoši, ki smo si jo v  društvu tako močno želeli. Prizadevanja, da bi imeli svojo kočo so trajala celih 47 let. Od želje po umestivi le- te na Sedovniku, kasneje na Slavniku, pa na Vremščici, se želje in tudi začetna dela niso nadaljevala, ker je zmanjkalo finančnih sredstev. Uspelo pa nam je tu na Jirmancu, takoj po osamosvojitvi Slovenije, ko so leta 1991 so stekla prizadevanja, da bi se bivšo karavlo-stražnico prenovilo v kočo. Akcija je stekla s pomočjo Občine Sežana, Ministrstva za obrambo ter s pomočjo Kraškega zidarja, ki je v celoti prenovil streho ter seveda ostalih sponzorjev, ki so pomagali sofinancirati izvajalska dela na objektu ter seveda brez pridnih rok naših članov, ki smo s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji in pri vseh ostalih delih ne bi šlo. Tedanji predsednik društva, od leta 1996 do leta 2000,  pokojni  Iztok Bernetič je bil gonilna sila tega projekta, ki je  v delo vložil 303 prostovoljnih ur, pa še drugi naši člani Silvo Kralj, ki je za delo namenil 438 prostovoljnih ur, nato že pokojni Jože Šonc 229 ur in Janez Verbič 185 ur. Med planinkami pa je Jožica Milavec oddelala 65 prostovoljnih ur. Vseh aktivnih planincev,  ki smo tedaj kakorkoli lahko pomagali  je bilo 67 , skupaj z 11-timi podjetji ter društvi- Gasilsko društvo Sežana, Jamarsko društvo Sežana, Planinski odsek ŠD Sloga iz Bazovice ter Obalno planinsko društvo iz Kopra.

V teh dvajsetih letih delovanja Koče na Kokoši se je zvrstilo kar nekaj najemnikov, že drugi mandat pa kočo oskrbuje Tina Premru iz Kopra, s katero prav lepo sodelujemo. Iskrena hvala Tini za tako pestro ponudbo hrane in pijače in seveda njeno prijaznost do vseh obiskovalcev  koče na Kokoši, ki je postavljena na vrhu JIRMANCA na višini 670m nadmorske višine, 10 minut oddaljena od vrha Kokoši ( 663 m).  Po ustnem izročilu vaščanov iz Lokve je zapisano, da so domačini greben med Lokvijo in Vrhpoljem nekoč poimenovali Golina, ker je bil gol in neporaščen. Italijani naj bi ga preimenovali po svoje, kar Gallina, kar po italijansko pomeni          » kokoš«. Naši predniki so to ime poslovenili in od tedaj nosi ime Kokoš. Nekateri pa jo ljubkovalno imenujejo Kokoška.

Po uvodnem delu sem predala besedo pozdravnim govorom, predsednici Meddruštvenega odbora Mariji Kuhar, predsedniku Planinskega odseka pri Športnem društvu Sloga iz Bazovice , Viktorju Stopar,  Joškotu Čuku, turističnemu vodniku Krasa in Brkinov, Maruški Lenarčič iz Obalnega planinskega društva in namestnici Meddruštvenega odbora ter Ruži Tekavec, planinski vodnici pri Pošti Telekom Slovenije v Ljubljani.

V kulturnem delu prireditve  so sodelovali pevci  in igralci Mešanega pevskega zbora iz Sežane, pod vodstvom Jelke Bajec Mikuletič s pesmimi in igranimi odlomki »Janez bi rad osvojil dekle«. Večletno delovanje društva je predstavila predsednica društva Sonja Perhavec. Pevci so zapeli več pesmi, z  igranimi odlomki pa nastopili Cvetka Mevlja, Loredana Mezinec, Marta Caharija, Matej Gorup in Igor Rojc, ki je pred nekaj dnevi čudovito zaigral pripadnika drugega gorskega polka avstro-ogrske vojske v Lokvi na svečani prireditvi ob 25. obletnici vojaškega muzeja v Lokvi Srečka Rožeta in njegove družine.

Po kulturnem delu programa je sledilo druženje ob plesni glasbi z Matejem Felicijanom.

Mirjam Frankovič Franetič

[Show slideshow]