Vabi na:

ŠOLO (FERATENJA) – GIBANJA OB JEKLENICAH  NA  OBROBJU GLINŠČICE

 Kdaj: v SOBOTO, 16.04.2022

Zbor bo ob 8.00 uri na MEJNEM PREHODU LIPICA

SMER POTI: označena zavarovana pot je speljana po kraškem terenu in ponuja različne tipe razčlemb od poličk, spodmolov, plošč, razpok, zajed….

TEŽAVNOST (ZZ) :A, AB, C, D  po lestvici za ta tip zavarovanih poti, ki sega v razponu od A do F pri čemer je ocena A najlažja.

Dolžina IZOBRAŽEVANJA IN TURE :  PRIBLIŽNO 4 URE

Oprema: PLANINSKI ČEVLJI, PLEZALNI PAS, ČELADA IN SAMOVAROVALNI KOPLET (možna izposoja na društvu), ROKAVICE  

Hrana in pijača iz nahrbtnika.

Vse več planincev se podaja na težje vzpone ( FURLANOVA, OTMARJEVA, MOJSTRANA – OŽARJENI KAMEN, UKANC, TRIGLAV….) brez predhodnega znanja gibanja na takih poteh, zato je to znanje nujno potrebno in  pred sezono ja dobro to znanje osvežiti.

Prijave: najkasneje do petka, 15.04. vodji akcije Marjanu Oleniku tel. 040 363 449

V primeru slabega vremena obisk izobraževanja in ferate  odpade.

Vodja šole gibanja po zavarovanih poteh:

Marjan Olenik -Gurka,  alpinistični instruktor  in vodnik PZS

 V ŽELJI, DA BO VAŠ KORAK V GORAH ČIMBOLJ VAREN, VAS TOPLO VABIM V NAŠO DRUŽBO.

 PLANINSKI POZDRAV!

Šola feratanja Glinščica 2022 (1)

GREMO MI PO SVOJE: NA  KOZLEK (997m)

V sredo, 13. aprila 2022

OPIS POTI: Ob 8. uri se bomo zbrali na parkirišču na železniški postaji v Sežani. Z os. avtomobili se bomo peljali do vasi Jablanica pri Ilirski Bistrici. Parkirali bomo malo pred vasjo. Od tu se bomo podali po markirani poti, najprej po kolovozu, mimo ruševin nekdanje cerkvice, nato po stezici in spet po kolovozu do razvalin nekdanjega gradu. Naša pot se bo nato strmeje vzpela in ponekod bomo imeli že lep razgled. Nekoliko višje se bomo priključili stezi, ki pripelje iz Vrbiškega dola. Po grebenu nas bo pot peljala čez Srednji vrh in nato do koče na Kozleku. Od tu do vrha je le nekaj korakov lahkotne hoje.  Pri koči bo daljši postanek in malica iz nahrbtnika, ker je koča odprta le ob koncu tedna in med prazniki. Vračali se bomo krožno po markirani poti  proti Trpčanam. Iz Trpčan nas bo čakal le še kratek sprehod do Jablanice in avtomobilov.                                                        

ZAHTEVNOST IZLETA IN PREDVIDEN ČAS HOJE: izlet ni zahteven, hoje je približno 4 ure.

OPREMA: Planinski čevlji z gumi podplati, vetrovka, ali bunda, rokavice, kapa, oprema za dež ali sonce,planinske palice, planinska izkaznica s plačano članarino za leto2022, zaščitna maska.

HRANA IN PIJAČA: iz nahrbtnika .

CENA:  Vozniku vsak sam poravna stroške prevoza.

PRIJAVE: do torka, 12.4. Vesni na telefon 041 950 478 ali 05 680 27 13.

V primeru slabe vremenske napovedi bo izlet odpadel in bo prestavljen na naslednjo sredo, 20.4.2022! Aktivnost bo potekala v skladu s trenutnimi določili in priporočili NIJZ in PZS.

VODJA POHODA: Vesna Pečar  (041 950 478) in Bogdan Rojc (041 477 128)                                           

PRISRČNO VABLJENI VSI ČLANI PD, KI SI LAHKO V DELOVNIKIH  VZAMETE ČAS ZA POTEPANJE!

GREMO MI PO SVOJE NA KOZLEK

 

V sredo, 9. marca smo se z zbornega mesta v Sežani odpeljali v Prešnico, kjer so nas čakali nekateri pohodniki in planinska vodnica Vesna. Prešnica je vas na Podgorskem Krasu, strnjeno pozidana na pobočju Gabrovega vrha, pod Slavniškem pogorjem. Parkirišče, na katerem se nas je zbralo 16 pohodnikov, je navadno eno izmed izhodišč na Slavnik. Tokrat smo jo mahnili po svoje, v nasprotno smer, na jug v Bržanijo in na Kraški rob. Pot nas je vodila po obsežni kraški gmajni, med ograjenimi pašniki goveda in konj, mimo mnogih kraških jam, mimo vrtač in ograd s suhimi kraškimi zidovi ter pastirskimi hišicami. Najprej smo si ogledali Vančonovo pastirsko hšišco, tako tam pravijo kamnitim hiškam, ki so nekoč služile za zavetišče koscem in grabljačem ter pastirjem. Jami Globinci je Bogdan preizkusil globino z zvokom padajočega kamna, ki ga je vrgel vanjo. Nato smo hodili po obsežnem rastišču žajblja. Prečkali smo športno letališče, cesto za Podgorje in prišli v vas Črnotiče. To je srednjeveška, strnjeno pozidana vas pod strmo apnenčasto steno. Pred vasjo smo si ogledali spodmol s plezališčem. Sprehodili smo se skozi vas, mimo mnogih tipičnih kraško-istrskih hiš s kamnoseško oblikovanimi portali. Mimo cerkve sv. Pavla in po poti ob železniški progi smo prišli do obnovljenih ostankov črnokalske utrdbe iz 11. stoletja. Odprl se nam je obsežen razgled na slovensko Istro, na Koprski in Tržaški zaliv in še mnogo dlje. Na trideset metrov visoki steni pod nami so znana naravna plezališča. Vrnili smo se proti vasi in se sprehodili še do romarske cerkvice Marije Snežne, na 456 m visokem gričku z imenom Gradišca, saj je bilo v prazgodovini tu gradišče, v času turških vpadov pa utrdba z obzidjem. Seznanili smo se z zgodovino in legendama o nastanku cerkve. Sledil je daljši počitek in na prijetnem, čeprav mrzlem zimskem soncu, smo si privoščili kavico in slaščice, ki smo jih pričarali iz nahrbtnikov.                                                    Čakala nas je le še hoja nazaj proti izhodišču, kjer smo se po šestih urah druženja, nekoliko utrujeni, a polni prijetnih vtisov poslovili.

Vesna Pečar

 

14. TRADICIONALNI POHOD PO MAGAJNOVI LITERARNI POTI

V nedeljo, 27. marca 2022

Pohod bo tudi voden s startom ob 8. uri, lahko pa ga opravite tudi individualno ali v manjših skupinah. Pot je označena s smernimi tablami ”Magajnova pot” in mobilno aplikacijo.

Individualen start pa bo potekal do 9. ure izpred parkirnega prostora športnega centra Vreme v Famljah. Pohodnike bomo evidentirali in jim razdelili vpisne  kartončke, saj se ta pohod šteje tudi  kot drugi pohod v sklopu 70. obletnice delovanja  Planinskega društva Sežana

OPREMA: pohodni čevlji in ostala pohodna oprema ( pohodne palice),  pijača iz nahrbtnika, zaščitna oprema za sonce ali dež.

MAGAJNOVA POT V CELOTI: trajanje 4.30-5 ur, 700 m višinske razlike

 

POT JE LAHKA IN KROŽNA (FAMLJE- VREMSKI BRITOF – GORNJE VREME – VRH VREMŠČICE (1027 m)- DOLNJE VREME – VREMSKI BRITOF – FAMLJE). PO TEJ POTI JE HODIL TUDI PISATELJ DR. BOGOMIR MAGAJNA, ROJEN V GORNJIH VREMAH. POT VODI MIMO NJEGOVE ROJSTNE HIŠE NA VRH VREMŠČICE, KJER JE MOŽEN OGLED CERKVICE SV. URBANA.

 

Ob povratku bo poskrbljeno za enolončnico in čaj, za kar bo potrebno odraslim odšteti 5,00 €, ( otrokom 3,00 € ). V Dvorani “Rudnik Vreme” bo od 13. do 16. ure možen ogled muzejske zbirke premogovništva  na vremskem.

Organizatorji priporočamo, da pohodniki pot prehodijo varno in na prilagojen način trenutnim epidemiološkim razmeram!

Vse potrebne informacije dobite pri društvu TKŠD URBANŠČICA, na telefon,  O31 817 676 !

V primeru dežja pohod odpade!

 

plakat 14. pohod_small

 

Občni zbor 2022

Pozdravljeni prijatelji planinci!

Planinsko društvo Sežana v letu 2022 praznuje 70. obletnico delovanja in spodobi se, da tak visok jubilej obeležimo na primeren način.

V letošnjem letu se bodo tako zvrstili različni dogodki, začenši s tradicionalnimi pohodi. Odločili smo se, da bomo najbolj zveste pohodnike proti koncu leta tudi nagradili.

Pripravili smo sklop štirih pohodov, treh tradicionalnih (Kosovelova pot, Magajnova pot, Gremo peš na Kokoš) in enega jubilejnega, katerega trasa naj zaenkrat ostane še skrivnost. Pohodnike, ki se bodo letos udeležili vsaj treh izmed teh pohodov, čaka lepa nagrada.

Prvi pohod je že v nedeljo, 20. 3. 2022 Kosovelov pohod, kjer boste pohodniki dobili kartonček, na katerega boste zbirali žige.

Vabimo vas, da skupaj z nami obeležite 70. obletnico PD Sežana in se nam pridružite na planinskih poteh!

PD Sežana       

 

 

kartonček pohodov 2022_small

 

GREMO MI PO SVOJE 

IZ PREŠNICE NA KRAŠKI ROB

V sredo, 9. marca 2022

OPIS POTI: Ob 8. uri se bomo zbrali na parkirišču na železniški postaji v Sežani. Z osebnimi avtomobili se bomo odpeljali do vasi Prešnica, ki bo naše izhodišče. Prešnica je strnjeno naselje in leži tik pod slavniškem pogorjem, pod Gabrovim vrhom.

Parkirali bomo na parkirišču za Slavnik in se podali na pot, ki poteka po obsežni kraški gmajni, med ograjenimi pašniki goveda in konj. Pot nas bo vodila mimo mnogih kraških jam, mimo vrtač in ograd s suhimi kraškimi zidovi ter pastirskimi hišicami. Prečkali bomo športno letališče in cesto za Podgorje in prišli v vas Črnotiče. To je srednjeveška, strnjeno pozidana vas pod strmo apnenčasto steno. Tu bomo že v Bržaniji, kot pravimo pokrajini ob Kraškem robu. Najprej si bomo ogledali spodmol s plezališčem. Sprehodili se bomo skozi vas in ob železniški progi prišli do lepo obnovljenih ostankov črnokalske utrdbe iz 11. stoletja. Odprl se nam bo obsežen razgled. Na trideset metrov visoki steni pod nami so znana plezališča.

Vrnili se bomo spet proti vasi in se sprehodili še do romarske cerkvice Marije Snežne na  gričku Gradišca.

Vračali se bomo po vzporednih poteh. Izlet bo predvidoma zaključen do 14. ure.

ZAHTEVNOST IZLETA IN PREDVIDEN ČAS HOJE: izlet ni zahteven, hoje je približno 4,30 ure.

OPREMA: Planinski čevlji z gumi podplati, vetrovka, ali bunda, rokavice, kapa, oprema za dež ali sonce,planinske palice, planinska izkaznica s plačano članarino za leto2022, zaščitna maska.

HRANA IN PIJAČA: iz nahrbtnika.

CENA:  Vozniku vsak sam poravna stroške prevoza. 

PRIJAVE: do torka, 8.3. Vesni na telefon 041 950 478 ali 05 680 27 13.

V primeru slabe vremenske napovedi bo izlet odpadel in bo prestavljen na naslednjo sredo, 16.3.2022! Aktivnost bo potekala v skladu s določili in priporočili NIJZ in PZS: maske, razkužilo, PCT.

VODJA POHODA: Vesna Pečar  (041 950 478) in Bogdan Rojc (041 477 128)                                            

PRISRČNO VABLJENI VSI ČLANI PD, KI SI LAHKO V DELOVNIKIH  VZAMETE ČAS ZA POTEPANJE!

Končno je uspelo!

2x sem že imel pred tem razpisan ta pohod za PD. 6.2.2022 se nas je 11  tokrat nabralo za zimski pohod, a je letošnja zima bolj revna. Sneg se začne šele na cca 1500m, tam tudi nataknemo dereze. Se pa že nižje skrivajo določene pasti, kot npr ledene plošče pod listjem.

Na Konju je vetrovno, zato se hitro spustimo nazaj in že par 10m nižje najdemo idelano lokacijo za malico, Marko pa vsem skuha kavo. Nadaljujemo proti Rzeniku, pri sestopu z vrha proti planini Rzenik pa opravimo še nekaj »zimskih delavnic«, kot je ustavljane s cepinom in iskanje zasute žolne.

Zaključek ture z analizo smo opravili ob obilnem okrepčilu Pri Jurju.

Matej Trobec

Ob 8 uri smo se odpeljali iz zbornega mesta v Sežani do Štorji. Najprej smo si ogledali v zadružnem domu Galerijo kamna Gabrijela Jerama. Gabrijel Jeram je eden najbolj znanih kraških kamnosekov. Poklica se je izučil v Koprivi in s kamnom se ukvarja vse življenje. Po upokojitvi, je začel načrtno oblikovati zbirko kamna, ki jo razstavlja v galeriji. Najprej nam je prikazal kamnine, iz kraških kamnolomov. Potem po načinu nastajanja. Prikazal nam je nekaj mineralov in izdelkov iz kamna. Tu se seznanimo tudi z starim orodjem, ki so ga nekoč uporabljali za pridobivanje in obdelavo kamna. Predstavljeni so posnetki kamnolomov in orodja, ki so ga uporabljali kamnoseki pri svojem delu. Na steni je tudi geološka karta Tržaško- komenske planote, kjer so označeni kamnolomi na Krasu.

Po ogledu galerije se je naša skupina 15. planincev odpravila na pohod po makadamski poti proti strjeni vasi Podbreže. Vas leži na 370 m nadmorske višine. Ob poti, ki pelje v Štorje je obzidana štirna, pod vasjo pa kal za napajanje živine. Pot smo nadaljevali po asfaltirani cesti in potem prešli na kolovoz, ki se konča ob glavni cesti Sežana-Postojna. Mi smo prečkali cesto in po kolovozu nadaljevali pot do osamele skale imenovano »Boben«. Skala ima veliko škrapelj, v eni večji se zadržuje voda in ima tudi naravno izpeljan odtok, ko je v škraplji več vode. Na skali so pastirji, ki so pasli živino vklesali razne letnice, inicialke imen in igrice. Naša pot nas je vodila naprej do dveh jam (brezen). Pot nas je vodila še naprej skozi gozd do kamnitih osamelcev večje skale »Treskalca«, ki je ime dobila verjetno po treskanju in skale »Pri treh konjih«. Na eni je napis XXXI U BOUL 1819. Ogledali smo si še skalo »Vila«, ki je nad dolino Šator. Od tu lep pogled na vas Štorje. Za zaključek našega izleta pa smo se spustili še v dol Šator. Na dnu doline je velik kal. Ko so tja hodili napajat živino, so kal tudi čistili, tako, da je bila voda bistra. Sedaj je kal opuščen, zato ilovnata tla vedno bolj prepuščajo vodo. Kljub temu je danes kal pomemben zaradi biotske raznovrstnosti. Naš izlet smo zaključili na parkirišču, kjer smo se dobre volje poslovili.

Bogdan Rojc