Iz parkirišča nasproti občine Sežana smo se ob 5,30 uri odpeljali z osebnimi vozilom proti Bovcu.
Na parkirišču pri gondolski žičnici za Kanin smo parkirali. Ob 8 uri smo se odpeljali z gondolo
proti končni postaji na Kaninu. Od tu se je začela naša peš pot proti našemu cilju Rombonu.
Najprej smo se povzpeli proti Škrbini Prestreljenika 2292m in se spustili po kaninskih podih na
Prevalo 2067m. Od tu smo se dvigali in spuščali pod grebenom Lope po mulatjeri prek izrazitega
visokogorskega krasa, ki pripelje do križišča poti za Črneljsko Špico. Ves čas so nas spremljali
svizci, ki so z žvižgi opozarjali na naš prihod. Od tu se vleče dolg greben, ki se na severu dviga Vrh Ribežnov in Veliko Ušje , pod katerim smo se spuščali in spet dvigali proti slemenu. Od tu se vleče proti Rombonu dolg greben, ki navpično pada v Možnico, medtem ko so južna pobočja položnejša. Pot se vije nekoliko nižje pod grebenom vse do vršne glave našega cilja. Na tem delu se je že bližala nevihta, ki je prihajala s kaninskega področja, vendar nam je uspelo še pred dežjem prispeti do kaverne iz prve sv. vojne, ki je tik pod vrhom. Tu smo pol ure počivali , da jeprenehal dež in se povzpeli na sam vrh Rombona. Na vrhu smo naredili posnetek malo v megli in se začeli spuščati proti Čukli. Pot se tu po nekaterih mestih strmo spušča in je bila potrebna pazljivost, da ni prišlo do zdrsa. Pot od Čukle do lovske koče na planini Goričičica med mnogimi kavernami se kar vleče. Pri lovski koči smo malo počivali in pomalicali. Kmalu je prišel nov val
slabega vremena. Odločili smo se , da ne bomo vedrili. Nadeli smo si pelerine in smo kljub dežju
nadaljevali pot v Bovec do našega avtomobila. Za celotno pot smo potrebovali 10,5 ur hoje s
krajšimi počitki. Vreme je bilo v začetku sončno, potem se je pooblačilo, malo tudi grmelo, prvi
dež smo vedrili, potem se je spet zvedrilo, v zadnjem delu pa nas je spremljal dež do Bovca,
ampak vzdušje v skupini kljub utrujenosti je bilo veselo.
