Dne 15. oktobra 2016, se nas je zbralo na parkirišču v Sežani šest planincev. Od tu smo se odpeljali z jeklenimi konjički v močni nevihti proti Bohinju. Kljub močnemu nalivu se nismo ustrašili, ampak smo verjeli, da bo dež ponehal do Bohinja. Dež nas je spremljal vse do Kranja, tu pa se je že začelo iz severa jasniti. Iz parkirišča pri Savici smo se povzpeli po serpentinasti mulatjeri proti Komni. Vmes pa je tudi večkrat pogledalo sonce izza oblakov in osvetlilo jesenske barve dreves.

V koči smo se okrepčali in odšli na krajši sončni pohod do Bogatinskega sedla, s katerega smo imeli lepe poglede na okoliške vrhove in se po treh urah vrnili v kočo polni energije. Tu smo pokušali tudi njihove dobre palačinke.

Naslednji dan smo ob v sončnem vremenu zapustili kočo na Komni in se podali na pot proti Sedmerim jezerom. Med potjo smo pridno fotografirali detajle jesenskih barv macesnov in drugih rastlin. Ob koči pri jezerih se je že zbralo kar veliko planincev, ki so prišli po drugih planinskih poteh. Pot nas je še vodila do jezera Ledvička.

Po krajšem postanku smo se vrnili zopet do koče in nadaljevali pot čez Komarčo, ki je kar zahtevna, zopet v dolino in se že v temi odpeljali proti domu.

Bogdan Rojc

[Show slideshow]

V soboto, 22. 10. 2016, smo se mladi planinci odpravili na 1. planinski pohod v letošnjem šolskem letu od Matavuna do Dan pri Divači.

Dobili smo se na parkirišču v Škocjanskih jamah ob 8.15. Po uvodnem pozdravu vodnice Mirjam Franakovič Franetič smo se peš odpravili proti Danam, kjer smo si ogledali kale. Mirjam je pot prijetno popestrila z zgodbami in pripovedkami o Škocjanskih jamah. Malico smo pojedli v Danah, kjer so otroci dobili vsak svoj zemljevid naše okolice. Nato smo se odpravili po isti poti nazaj ter si pogledali še vhod v Mušjo jamo. V Matavunu smo odšli do Delezove domačijie, kjer smo imeli brezplačno enourno delavnico pletenja košar pod mentorstvom Zavoda Dobra pot. Vsi otroci so se preizkusili v pletenju košar, katere so nekateri nesli domov. Druženje se je končalo ob 12.15.

Pohod je bil primeren za otroke prve in druge triade, hoje je bilo približno 3 ure. Pohoda se je udeležilo 41 pohodnikov (od tega 23 učencev). Izleta so se udeležili učenci OŠ Srečka Kosovela Sežana, učenci iz OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača in učenci iz OŠ Dutovlje.

Izlet je vodila planinska vodnica Mirjam Frankovič Franetič. Spremljale so jih tudi tri mentorice planinskih krožkov in sicer Tadeja Bogdan, Vesna Pečar in Doroteja Kavčič.

Izlet je bil sončno jesensko obarvan, zato ni čudno da so bili obrazi otrok in staršev veseli in srečni.

Se vidimo na naslednjem pohodu!

Tekst: Tadeja Bogdan
Fotografije: Tadeja Bogdan, Doroteja Kavčič in Jasmina Klopčič

[Show slideshow]

1 2 ►

Tokrat je bilo še posebej slovesno, saj je bil pohod posvečen 170 letnici rojstva prof. Ivana Steklase, izobraženca, geografa, zgodovinarja in slavista, ki je v ponos občini Šentrupert , saj je izdal knjigo o zgodovini župnije Šent Rupert. Ob tej priložnosti so svečano odkrili spominsko ploščo in jo tudi blagoslovili.

Na trgu v Šentrupertu so nas pričakale stojnice z dobrotami, ki jih bodo pripravile dekleta in žene iz Društva podeželskih žena- Šentrupertske Šmarnice. Te so dobrote nudile tudi na poti.

Prisluhnili smo tudi nagovoru predstavnika Planinskega društva Polet Šentrupert, Bojana Brezovarja, s svojim nastopom pa so nas razveselili še Hišni ansambel zmajarskega društva Prelet iz Šentruperta in pevci Okteta Lipa iz Trebnjega. Čakala nas je 20 km dolga pot s kontrolnimi točkami, ki smo jo prehodili v dobrih petih urah.

Na poti smo se lahko na različnih lokacijah okrepčali s čajem, hrano in kozarčkom rujnega, tudi v zidanici planinskih prijeteljev našega Marjana Olenika- Gurke¸, ki je za naše društvo že vrsto let vodja pohoda. Letos me je zaprosil, da ga nadomeščam, ker je bil odsoten. V ceni prijavnine pa smo imeli na cilju še obilen obed v Gostilni v Šentrupertu. Deželo kozolcev smo si ogledali bolj od daleč, ker so imeli v njej poroko. Prijetno utrujeni smo se vrnili domov.

Vodja pohoda : Mirjam Frankovič Franetič

[Show slideshow]

11. TRADICIONALNI POHOD VREMSKA DOLINA-BRKINI

Zadnja nedelja v  septembru je bila topla in sončna, v veselje Športnemu društvu Ruj iz Divače, ki je s sodelovanjem s PD Sežana organiziralo že 11. tradicionalni pohod Vremska dolina-Brkini. Pohod je bil objavljen tudi v sklopu dogodkov Festivala kraška gmajna, ki naj bi se zvrstili v času od 24. septembra do 2. oktobra 2016.

Malo manj kot sto pohodnikov se je zbralo na škofeljskem mostu, od koder so začeli hoditi v družbi z vodniki skozi vas Škoflje, najprej po ravnem, nato pa z vzpenjanjem po nekdanji stari cesti v vas Barka, kjer je bila prva kontrolna točka. Tu so jih članice društva pričakale s čajem in brkinskimi jabolki, ki  jih je darovali Rotovi iz Barke. Tisti, ki so izbrali lažjo pot so se vrnili na joto k Dujčevi domačiji na Škofljah, vztrajnejši pa so pot nadaljevali skozi Vareje  do najvišje točke na Artvižah (817m), pri cerkvi sv. Socerba, kjer so imeli prelep razgled daleč naokoli. Pri vaškem domu je bil krajši počitek v družbi s prijaznimi domačinkami, ki so pohodnike pogostile z domačim pecivom, napitki in drugimi dobrotami. Pri sestopanju v vas Podgrad pri Vremah, so spoznali še vas Zavrhek, kjer jim je Slavica Dujc pripravila košaro z grozdjem in pohod, ki je trajal pet ur, zaključili z okusno joto na Dujčevi domačiji.

[Show slideshow]

                                                                                    Mirjam Frankovič Franetič

Fotografije: Edi Fabjan

[Show slideshow]

1 2 ... 5 ►

Od 6.08. do 13.08.2016 smo v okviru skupnega tabora Savinjskega MDO-ja skupaj s PD Slavnik in PD Rečica ob Savinji taborili na Dovjem.

Zjutraj ob 7i uri so se otroci pod okriljem Janeza Verbiča odpravili do Ljubljane z vlakom, kjer so jih pričakali otroci iz PD Rečice ob Savinje in skupaj smo se odpravili do tabora na Dovjem. Tam nas je pričakal tudi PD Slavnik in člani mladinske izmene. Vsi veselo in zavzeto smo se lotili naših planov. Vreme nam je kar ugajalo in večinoma smo izpeljali vse aktivnosti po planu. Teden je šel hitro mimo in kmalu je nastopil dan, ko smo morali predati taborni prostor naslednji izmeni in se posloviti od novih in starih prijateljev.

Več v fotogaleriji.

[Show slideshow]

Besedilo: Erik Guštin

Fotografije: Janez Verbič, Vojko Dobrila, Erik Guštin, Janja Polavder.

Zjutraj nekaj minut po 5ih smo se veselo odpravili proti Zadnjici. Na izhodišču smo parkirali in se odpravili do Kriških podov, tam smo imeli počitek in s težkim srcem smo se odpravili nazaj v dolino. Naslednjo leto se bomo sigurno vrnili 🙂 V Sežano smo prišli okrog 21:30

Tako smo se imeli na Kriških podih, 20.08.2016

Tekst in fotografije: Erik Guštin

[Show slideshow]

Prvi vikend v avgustu imamo sežanski planinci rezerviran za vzpon na Triglav. Tudi letos je bilo tako, saj smo imeli napovedano lepo vreme, naravnost za to, da cilj uresničimo. Trinajst že kar izkušenih planincev se nas je podalo po Tominškovi poti do Doma na Kredarici, od koder smo še isti dan obiskali Dom na Planiki. Naslednji dan smo se iz vetrovne in hladne Kredarice podali na vrh in bili zadovoljni, da ni bilo pri vzponu zaradi sestopanj tolikšne gneče kot druga leta. Tik pod vrhom, pri oknu, pa smo se pridružili ubranemu petju planinske himne, ki so jo zapeli člani Akademskega pevskega zbora Vinka Vodopivca. Na vrhu  sta dve planinki doživeli nepozabni » krst«, razgled z vrha pa zaradi meglic ni bil nič kaj prijazen, je pa bil toliko bolj prijaznejši pri sestopanju čez Triglavsko škrbino proti Domu na Doliču. Še prej pa smo obiskali najvišje živečega Slovenca Alojza Žaklja, ki živi v bivaku na Morbegni, kjer so Italijani po 1. svetovni vojni sezidali vojašnico za 300 ljudi in bunkerje. Enega izmed teh si je Lojz uredil zase, za svoje samotarsko življenje, kjer zadnji dve leti, odkar se je upokojil tudi redno živi. Prijetno ga je bilo poslušati in z njim pokramljati. Rade volje je sprejel tudi nekaj dobrot, ki smo mu jih  pustili, saj jih tu nima na pretek. Za naslednje leto smo mu obljubili kraški teran, nismo pa se pozabili fotografirati z njim in se vpisati v njegovo knjigo vtisov. Sestop smo nadaljevali od Doma na Doliču čez prelaz Luknja, ponovno na gorenjsko stran, do izhodišča začete poti na Triglav.

Mirjam Frankovič Franetič

Fotografije: Erik Guštin in Mirjam Frankovič Franetič

[Show slideshow]

Letos smo odkljukali že deseto jubilejno planinarjenje odraslih planincev iz PD Sežana. Pod vodstvom planinskih vodnikov Bogdana in Irene, se je pet dnevnega planinarjenja od 10. do 14. julija 2016, udeležilo še 30 odraslih planincev. Nastanjeni smo bili v CŠOD Gorenje nad Zrečami, kjer so nas lepo sprejeli in nas razvajali z okusno in obilno hrano.

In kaj smo delali. Naše najvažnejše delo je bilo povezano z našo prečudovito naravo, tako da smo se vsak dan podali na pohod po Pohorju.

Že prvi dan smo se ustavili v Slovenskih Konjicah in se povzpeli mimo gradu na 2,5 urni pohod na Stolpnik (1012m).

Drugi dan smo se z avti zapeljali do Rogle, kjer smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je šla iz Rogle na Lovrenška jezera. Druga skupina pa se je zapeljala še do Mašin žage in je naredila krožno pot mimo Ribnika jezerc na Lovrenška jezera in se vračala na Roglo. Lovrenška jezera so zares čudovita, ko hodiš po lesenih potkah ob ruševju in opazuješ številna jezerca, katera preletavajo kačji pastirji, metulji in druge žuželke in opazuješ mesojedo rastlino rosiko in lokvanje.

Tretji dan smo se z avti zapeljali do Zgornje brvi. Od tu smo se povzpeli na Klopni vrh (1340m). Z vrha smo se spustili do koče pod Klopnim vrhom, kjer smo se malo okrepčali. Od tu smo se podali do Falskega ribnika, kjer izvira reka Lobnica in krožno zaključili pot do Zgornje brvi.

Četrti dan smo se z avti zapeljali do parkirišča pri Bajgotu, kjer je izhodišče za ogled slapov Šumnik. Slapova se nahajata v zavarovanem gozdnem območju, imenovanem Pragozd Šumnik. To je edina gozdna površina na Pohorju, kjer se je ohranil prvobiten sestoj dreves, predvsem iz listavcev. Spustili smo se po strmi in ponekod izpostavljeni poti najprej do Velikega Šumnika in nadaljevali pot še do Malega Šumnika. Ob povratku smo občudovali drevesa v tem pragozdu. S parkirišča smo se odpeljali še do Osankarice. Tu smo si ogledali najprej spominski park, kjer ni preživel v hudem boju z številno nemško vojsko, noben udeleženec Pohorskega bataljona. Ogledali smo si tudi muzej. Po ogledu muzeja pa smo po simpatični poti preko lesenih brvi šli še do Črnega jezera, ki je zares črno, čeprav je voda kristalno čista. Črno je zaradi tega ker se na dnu jezera kopičijo organski odpadki rastlin in živali in ustvarjajo debelo plast temnega mulja, ki daje jezeru značilno barvo.

Za jubilejno planinarjenje smo po večerji dobili še torto. Ker je bil ta dan zadnji večer smo želeli preživeti ta večer s pesmijo ob kresu. Žal nam je dež to preprečil. Smo pa na terasi prepevali narodne in borbene pesmi s spremljavo Irene na harmoniki.

Zadnji dan našega planinarjenja smo se odpeljali do Žičke kartuzije, kjer smo si pod vodstvom vodičke ogledali celotno posestvo kartuzije. Po ogledu pa smo imeli še kosilo v najstarejši gostilni. Po kosilu smo se poslovili in se odpeljali proti domu.

                                                                                  Planinski vodnika:

                                                                          Rojc Bogdan in Cunja Irena

[Show slideshow]

1 2 ►

Minuli vikend, od 30.-31.7. smo se planinci PD Sežana podali v Avstrijo, v Visoke ture. Zaradi dolge vožnje smo že ob 4.00 z avtobusom krenili iz Sežane. Peljali smo se mimo Lienza v dolino Debent, kjer je bilo tudi naše izhodišče.

Prvi del poti poteka po lahki, na trenutke pa tudi strmi poti do jezera Wangenitzsee na 2508m. Tam je tudi planinska koča, kjer smo prespali. V soboto popoldne smo opravili še aklimatizacijsko turo, Težja skupina na 3125m visoki Perschitzkopf, lažja pa do sedla Kreuzerseescharte, na višini 2810m.

Naslednje jutro smo se ob 7.00 podali proti Petzcku. Petzeck (oz. Peček) je s 3283m najvišji vrh Schobergruppe in spada med 100 najvišjih vrhov v Avstriji. Na vrh vodi ne preveč zahtevna markirana pot, tik pod vrhom pa je tudi manjši ledenik. Z vrha je lep razgled na orednji del Visokih tur z Velikim Klekom na čelu, v smeri proti jugu pa vidimo Dolomite. Ime naj bi izhajajo iz Slovenščine iz besede peč, saj so na tem območju v času Karantanije živeli Slovenci.

Na vrh je prišlo vseh 19 udeležencev, veliko jih je bilo prvič na tri tisočaku, zato tudi veliko veselje na vrhu. Nismo se pa prav dolgo zadrževali, saj so se začeli nabirati oblaki, ki so narekovali hiter sestop. Zadnji del poti, od koče proti dolini, nas je močil rahel a vztrajen dež. Vseeno pa to ni pokvarilo dobre volje udeležencev.

V Sežano smo se vrnili v nedeljo, v večernih urah. V dveh dneh smo skupaj prehodil dobrih 2200m vzponov in sestopov, skupni čas hoje pa je bil okrog 14 ur.

Besedilo: Matej Trobec
Fotografije: Erik Guštin in Matej Trobec

[Show slideshow]