Na razpis se je prijavilo šest članov, med njimi tudi naš planinski vodnik Bogdan Rojc. Po včerajšnjem deževju nas je pričakal lep sončen dan, ki smo ga izkoristili s hojo po zadnji etapi slovenske planinske poti- SPP. Do te pa smo se iz Dekanov povzpeli po tamkajšnji Krožni poti na Tinjan, kjer se iz Ospa priključi vezna planinska transverzala. Na poti do Tinjana smo opazili marsikaj zanimivega za pogovor o naravni in kulturni dediščini kraja. Pri cerkvi sv. Martina smo se nekoliko oddahnili ter opazovali okoliške hribe in zaselke. Pri sestopu iz Tinjana proti Škofijam nas je lep del poti spremljala mlada muca, ki jo nikakor nismo mogli spoditi, da bi se vrnila. Na srečo smo na poti srečali dva pohodnika, ki sta šla na Tinjan ter tako poskrbela za povratek muce. V Škofijah smo se ustavili pri spominski plošči, Morganovi liniji, ki je bila demarkacijska črta, določena po drugi svetovni vojni na območju takratne Julijske krajine. Linija je razmejevala dve vojaški upravi na tem območju, in sicer jugoslovansko vojaško upravo na vzhodnem delu in zavezniško vojaško upravo na zahodnem delu. Linija je predstavljala začasno mejo med Jugoslavijo in Italijo. Po sklenitvi mirovne pogodbe z Italijo 15. februarja 1947 so Morganovo linijo 15. septembra 1947 odpravili in Jugoslavija je dobila tudi nekatere predele t. i. cone A Julijske krajine. Po kavici v Škofijski slaščičarni smo pot proti Hrvatinom nadaljevali med vinogradi in oljčnimi nasadi ter se nekoliko oddahnili s prihodom v Ankaran. Čakala nas je še slaba urica hoje do zdravilišča na Debelem rtiču, kjer smo na recepciji hotela Arija dobili žig-pečat za opravljeno pot. Pohod smo zaključili z vožnjo proti domu, eni po italijanski, drugi pa po slovenski strani.
Mirjam Frankovič Franetič
