Sežanski planinci smo se drugi vikend v juliju podali na dvodnevno turo, ki je bila namenjena spominu na soško fronto. Prvi dan se nas je devet planincev povzpelo iz trdnjave Kluže na Rombon. Vzpon je bil kar prijeten, saj nas je hladil  prijeten veter, ki nam je omogočal, da smo lažje osvojili vrh. Med potjo smo si ogledali nekdanjo trdnjavo pod Rombonom ter topniško koto 1313. V Logu pod Mangartom sem se že prej dogovorila s prijazno gospo Drago Mlekuž, ki nam je po prijateljski liniji skuhala in darovala joto ter slano pecivo, ki ga je pripravila iz ovčje skute. Gospa Draga ima že vrsto let prijatelje v Goričah in v Famljah in zato nas je rade volje pogostila, nam planincem pa se je ta jota po naporni turi zelo prilegla in vtisnila v lep spomin. Za hišo gospe Drage smo si ogledali še njene » Hawaje«, manjšo brunarico, v kateri se rada spočije, pred njo pa uleže na ležalnik in se preda sončnim žarkom. Nočitev nas je čakala v bovškem hostlu, naslednji dan pa vzpon iz Možnice na vrh Jerebice. V primerjavi s prvim dnem je bil vzpon nekoliko zahtevnejši, ker je bilo bolj vroče in soparno vreme,  je pa bil razgled z vrha daleč naokoli prekrasen in nepozaben. Tej turi se nam je pridružil tudi naš markacist Branko Čandek, tako, da nas je bilo deset. Pohod smo zaključili ob 17. 30, se ob povratku ustavili v gostilni Žaga, kjer smo na kratko analizirali turi. Skupno smo ugotovili, da bi bilo v prihodnje za drugi dan bolje planirati manj zahteven podvig.

[Show slideshow]

Mirjam Frankovič Franetič

Par utrinkov naših planincev na Golteh, ob Dnevu slovenskih planinskih doživetij, 18. junija 2016

[Show slideshow]

Mirjam Frankovič Franetič

V letu 2008 je pobuda, ki sem jo dala na občinskem svetu Občine Divača, naletela na pozitiven odziv in sicer, da bi tudi v naši občini pripravili projekt tematske, literarne poti, imenovane po našem pisatelju, dr. Bogomirju Magajni. V slovenskem prostoru imamo kar nekaj literarnih poti in sicer Kosovelovo, Kettejevo, Jurčičevo, Levstikovo, Trubarjevo in še bi jih lahko naštevali.

Kmalu smo pričeli z deli in trasirali krožno pot, ki  poteka od Famelj do Gornjih Vrem na Vremščico in se spušča v Dolnje Vreme ter zaključi pri športnem centru v Famljah. Smerne table so bile izdelane iz vezane plošče na katere je bila prilepljena PVC oznaka z napisom Magajnova pot in logotipom Brkonje Čeljustnika. Celotno pot se prehodi v 4.30 ure. Izdali smo tudi zgibanko z zemljevidom in opisom poti. Vsako leto je bilo Športno društvo Ruj Divača organizator pohoda po Magajnovi poti, v mesecu marcu, najbližje datumu pisateljeve smrti. Letos je bil izpeljan že deveti pohod.

Pred deseto obletnico smo se odločili, da pot prenovimo z novimi smernimi tablami in puščicami, saj so obstoječe table bile že močno dotrajane.

Naše društvo TKŠD Urbanščica je z Občino Divača podpisalo pogodbo o prevzemu  vzdrževalnih in obnovitvenih del na Magajnove poti. Z delom smo pričeli že v lanski jeseni. Pridobila sem soglasja lastnikov parcel za postavitev smernih tabel na količkih, določili smo nadmorsko višino in natančneje opredelili čas hoje. Logotipu Brkonje Čeljustnika smo dodali še logotip Občine Divača in TKŠD Urbanščica. Oznake so sedaj usklajene s predpisi za označevanje tematskih poti v Sloveniji, na priporočilo Jožeta Praha iz Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Brežice, ki je tudi predsednik Komisije za Evropske pešpoti v Sloveniji ter v okviru projekta, « Moja dežela-lepa in gostoljubna« pobudnik za tekmovanje in ocenjevanje Naj tematske poti Slovenije. To ocenjevanje poteka že nekaj let preko Turistične zveze Slovenije in ostalih partnerjev, ki na Javni razpis prijavljene poti ocenjujejo. V lanskem letu je bila naša »Pot vodnih zakladov« ocenjena s priznanjem za 1. mesto na regijskem tekmovanju na območju Sežane, ki smo ga skupaj z društvom TKŠD Mejame prejeli na turistični prireditvi Alpe-Adria, ki je potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

V tem času, ko smo 25. maja 2016 zaključili z deli, je dobila tudi Magajnova pot bolj estetsko podobo. Na začetku poti, pri športnem centru Vreme je postavljena večja označevalna tabla s slikami pomembnejših kulturnih spomenikov, zemljevidom ter opisom poti, prevedenim v angleški in v italijanski jezik. Upamo, da bo prenovljena pot dobra spodbuda za nadaljevanje del z označevanjem tudi ostalih tematskih poti v naši občini.

Zahvaljujem se Občini Divača, da nam je s finančno pomočjo omogočila prenovo ter mag. Nataši Macarol, višji svetovalki za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem na Občini Divača. Pri projektu obnove so sodelovali, Edi Drobnjak iz Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enota Sežana, Revirja Divača in Padež, Barbara Race in Andrej Bandelj, s.p. za vodenje in raziskovalno dejavnost, Maruška Cerkvenik za opis poti, podjetje Veris d.o.o za prevod opisane poti iz slovenščine v italijanščino in v angleščino, podjetje Petrič za izdelavo in motažo večje table, Grafični atelje Samo Brajdih, s. p. Sežana za izdelavo smernih tabel ter Bečir Jusić, s.p., za tehnično delo s postavitvijo vseh smernih tabel na poti.

Mirjam Frankovič Franetič

[Show slideshow]

Ob osmih smo se z osebnimi avtomobili odpeljali iz Sežane do parkirišča, ki je takoj za podvozom železniške proge Pivka – Ilirska Bistrica v Pivki. Tam je začela naša pešpot. Odpravili smo se v smeri Primoža. Na poti so nas spremljale zanimive oznake (markacije) z likom vojaka. To je zgodovinska pot, kar je razvidno iz tabel oziroma panojev, ki so ob poti, Na njih so opisani pomembnejši zgodovinski utrinki, največ iz obdobja med obema vojnama. Po isti trasi pelje tudi Krpanova pot. Pogled na utrdbe ob poti, ki pa na srečo nikoli niso bile v pravi funkciji je navdušil vse prisotne.  Na vrhu Primoža so energijske točke, ki jih ljudje obiskujejo za lajšanje določenih bolezni. Z vrha smo se vračali po isti poti. V Sežano smo se vrnili okrog trinajste ure.

Edvin Furlan

[Show slideshow]

V soboto, 2.4. je v Štanjelu potekala tretja letošnja tekma Primorske lige v planinski orientaciji. Udeležilo se jo je 14 ekip s skupno več kot 50 tekmovalkami in tekmovalci. Tekmovali so v več različnih kategorijah glede na starost. Najbolj množično je bila zastopana kategorija F, kjer tekmujejo družine. Tu je sodelovalo 6 ekip, v tesnem obračunu pa je zmagala ena od treh tolminskih ekip. V članski kategoriji pa je zmaga ostala doma, saj je zmagala ekipa PD Sežana.

V skupni razvrstitvi Primorske lige, pred tem sta že bili tekmi v Podgorju in Vipavi, pa sta se najbolje uvrščeni ekipi iz vsake kategorije uvrstili tudi na državno prvenstvo, ki bo 14. In 15. maja na Štajerskem.

Rezultati POT Štanjel in Primorske lige

Matej Trobec

Fotografije so prispevali: Matej Trobec, Maruška Lenarčič in Erik Guštin

[Klikni na fotografijo za povečavo]

V petek 29.05.2015 smo imeli srečanje z Jamarskim društvom. Ogledali smo si jamo Vilenica in potem smo v okviru uradnega dela poslušali predstavitve predsednikov obeh društev. Začel je predsednik Jamarskega društva Jordan Guštin, ki nam je predstavil delovanje in organiziranost jamarskega društva Sežana. Nato je še predsednica Planinskega društva Sežana Vanda Femc spregovorila o delovanju in sestavi PD Sežana. Večer smo zaključili s dobro debato in dobro družbo.

Na še mnogo takih srečanj,

Erik Guštin

[Show slideshow]

Fotografije sta prispevala Irena Antonič in Janez Verbič.

Dvodnevni, že tradicionalni novoletni pohod sežanskih planincev je letos uspel, saj so se povzpeli na vrh Krna. Zadnjih nekaj let jim to ni uspelo, ker so bile slabe vremenske razmere z meglo ali pa veliko snega, ki ga je bilo potrebno gaziti, kar je pomenilo za prvega v skupini velik fizični napor. Tokrat so za hojo od Doma pri Krnskem  jezeru do vrha rabili dobre tri ure, saj je bila dobra vidljivost in tudi manj snega. Na vrhu sta se jim pridružila dva pohodnika iz smeri Planine Kuhinja, kjer pa ni bilo videti snega. Razgled na okoliške vrhove in v dolino je bil prekrasen, tako, da se je trud za vzpon poplačal. Nekoliko več pozornosti so morali posvetiti sestopanju, saj bi lahko bila že manjša nepazljivost z derezami na čevljih, vzrok za zdrs po zaledenelih skalah ali kamenju, ki so štrleli izven razpihane snežne odeje. V Domu pri Krnskem jezeru so se okrepčali z dobro malico in vročim čajem, nakar so s sestopanjem nadaljevali do zasneženih avtomobilov v dolino Lepene, ki se je proti večeru obdala z meglo. Prijetno utrujeni in z veliko več energije so se planinci iz Krnskega pogorja vrnili na Kras.

Mirjam FF

[Show slideshow]

V soboto se je na  pohod Planinskega društva Sežana, na začetku poti, pri kalu v Famljah,  zbralo 17 pohodnikov, z željo, da bi spoznavali naravno in kulturno dediščino krajev vplivnega območja ter območja v Parku Škocjanske jame. Sprejela in vodila jih je domačinka Mirjam, planinska vodnica in varuhinja kalov. Po poti so opazovali kale na obrobju vasi, sosedsko štirno v naravi, grad Školj, sotesko reke Reke, kjer so srečali tudi nadzorno službo Parka Škocjanske jame. Rade volje so jim zaupali kakšne so njihove delovne naloge glede nadziranja in varovanja narave. Sledil je nekoliko bolj strm vzpon proti Škocjanu, kjer so se pred dežjem najprej zatekli pod zvonik sv. Kancijana, zaščitnika voda, vmes pokukali v brezno Okroglica, niso spregledali še dveh kalov v vasi,  nato pa se za krajši čas zatekli pod streho gostišča Mahnič v Matavunu. Ni jih bilo strah dežja, saj je bil pohod namenjen odkrivanju vsega kar je bilo nekoč in danes povezano z vodo in dež je tudi del tega, zato so s pohodom nadaljevali proti Danam. Ustavili so se pred vhodom v Mušjo jamo, nekoč namenjeno kultnim darovanjem podzemnim božanstvom. V letih 1909 je jamo odkril tržaški jamar Pietro Savini in v njej našel rimsko čelado, nakar je skupaj z dunajskim prazgodovinskim oddelkom nadaljeval z odkrivanjem še drugih bronastih in železnih predmetov, namenjenih obrambi, orodju in tudi nakitu. Vhod v jamo je leta 2003 z mrežo zaščitil javni zavod Parka Škocjanske jame.

Največje presenečenje pohodnikov pa je bila druga največja ledenica v Evropi, ki se nahaja na obrobju vasi Pared-Kačiče in je v privatni lasti. Leta 1860 jo je dal bogati ladjar, ki je z ladjami iz Trsta prevažal živila v Egipt, zato pa je rabil veliko ledu. Led so hranili v ledenicah, ki so ga pridobili iz kalov in drugih vodnih virov ter ga v kosih, zaščitenega z listjem in slamo, z vozovi vozili v Trst. Nekoč s streho prekrita ledenica je prenehala z delovanjem leta 1906, takrat, ko so začeli izdelovati hladilnike.

Zaključni del poti je bil v Danah, v prostorih društva TKŠD Mejame, kjer je pohodnike prijazno pričakal predsednik društva, Jožko Valečič. Leta 2009 sta društvi TKŠD Mejame in TKŠD Urbanščica iz Vrem,  preko Občine Divača uspešno prijavili projekt  poti preko LAS-a na razpis evropskih sredstev za razvoj podeželja. Pohodniki so prehodili nekaj čez deset kilometrov in spoznavali res bogato naravno in kulturno dediščino tega območja.

Vodja pohoda je poskrbela še za prevoz pohodnikov do avtomobilov v Famljah.

Mirjam FF

[Show slideshow]