PD Sežana

  • Domov
  • Kontakt
  • O nas
    • Gospodarski odsek
    • Vodniški odsek
    • Markacijski odsek
    • Mladinski odsek
    • Odsek za varstvo gorske narave
  • Informacije
    • Odseki PD Sežana
  • Razpisane aktivnosti
  • PROGRAM 2025
  • Članarina v letu 2025
  • 70 let PD SEŽANA
  • Koča na Kokoši
    • Koče
  • Koristne povezave
  • Arhiv
  • OBRAZEC ZA NAMENITEV DELA DOHODNINE

V ZNAMENITO SOTESKO GLINŠČICE

Dan po prazniku kulture smo se zbrali na travniku pred socerbskim gradom in se odpravili. Kar po ravnem. Kako tudi ne, saj nas pot (nekdaj ozka, »graničarska«, danes pa široka) vodi po vrhu Kraškega roba.  Med ruševinami zgradb in stražarnic, ki so jih nekdaj uporabljali vojaki JLA, obujamo spomine, se spoznavamo s krajino, njenimi geološkimi in vegetacijskimi značilnostmi Socerbsko-Petrinjskega krasa. Pod nami se je v svojem jutranjem sijaju bohotil Trst, nekdaj največje slovensko mesto. Ozirajoč se s pogledi nazaj, vidimo Koper, pa Izolo in piransko Punto. Z vzponom na Mali Kras (vzpetino, ki se pne 457 metrov nad morjem), nas pot usmeri v gozd in v vznemirljivem pričakovanju, kam nas vodi, v gosjem redu stopamo drug za drugim. Usmerjevalne table v italijanskem jeziku nas opomnejo, da smo »prečkali mejo«. Na njih je zapisan tudi naš cilj – Botazzo (Botač). Na stezi, po kateri hodimo, so vidna razdejanja, ki ga je teden dni nazaj povzročilo močno deževje. Pot se strmo spušča, iz poležane trave ob njej je vzniknil prvi znanilec pomladi, en sam samcat zeleni teloh. Premalo, da bi se že veselili pomladi.

Potem pa nenadoma razcep. Kratek vzpon na vrh skalovja nam vzame le nekaj minut. Pod nami pa »vau«, soteska Glinščice. V njenem najlepšem delu. Globoka in skrivnostna. Nekdaj edini prehod iz celine do morja, zato gotovo ni bila tuja niti Martinu Krpanu. Po strugi je teklo še nekaj vode, slap Supet je privabljal poglede in vprašanja, »ali je mogoče priti bližje«? Seveda, samo pot najdem in sestopimo.

»Kje pa je cerkev?« Pod nami, pogledamo z roba, na katerem stoji spomenik tržaškemu alpinistu in jamarju Emiliu Comici. Čeprav ni prepadno, je med sestopom potrebno nekaj previdnosti. Za kratek čas se ustavimo ob Marijini cerkvi na Pečah, potem pa sledi še kratek spust čez poraščeno melišče do poti, ki vodi po dolini.

Na drugi strani soteske opazujemo skupino ovc in koz, ki se prosto gibajo po pobočjih, čudimo se gradbeni iznajdljivosti stare Avstroogrske, ki je skozi sotesko spretno izdolbla traso ozkotirne železnice Trst – Kozina. Z več krajšimi predori.

Po uri in 40 minut hoje ter opravljenih več kot 11 tisoč korakih, je čas za malico. Sonce prijetno greje, ker pa v zimskem delu leta potuje bolj nizko, ostajalo deli soteske v senci. Nekaj požirkov vročega čaja, kos kruha in tri rezine salame in nadaljujemo. V »glavno« mesto, v katerem zadnja leta ne obnavljajo samo starih zapuščenih domačij, ampak gradijo tudi nove. Kamnina se iz sivo-bele spremeni v rjavo. Ob strugi so še vidni ostanki starega mlina, mlinščica pa je žal precej zasuta. 

Tabla na drugi strani mosta stoji tabla »Pot prijateljstva«, ki govori o najstarejši manifestaciji Odprte meje. Tradicionalni pohod bo prihodnji mesec. Da pa je bila na tem mestu nekdaj meja, opominjata »rampa« in stražarnica. V knjigo vpišem vse udeležence. Potem jo mahnemo po klancu navzgor. Najprej po razbrazdanih kanalih, ki jih je za seboj pustilo neurje, potem pa po mehki gozdni poti, ki se komaj vidno vzpenja v Beko. Na dvorišču zadnje hiše v vasi poklepetamo z domačinon Oskarjem, ki obnavlja domačijo svojega očeta, in jo uberemo po cesti najprej navzdol, potem pa navzgor. Med ograjenimi pašniki mimo Socerbske jame do avtomobilov.

Kot je zapisal pesnik, »prijatli, nazadnje še kozarce zase dvignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo«.

LAČNA IN VELIKI GRADEŽ

V soboto, 22. 12. 2018, smo skupaj s Planinskim društvom Postojna izpeljali predbožični izlet za mlade planince po slovenski Istri. Krožno pot smo začeli s pogledom na hrastoveljsko taborsko cerkev sv. Trojice, jo nadaljevali med vinogradi ter strmo zagrizli v klanec proti našemu prvemu vrhu Lačni (451 m). Po travnatem grenu smo poldrugo uro potrebovali do Velikega Gradeža (507 m). Tam smo srečali večjo skupino kolesarjev, ki se je tako kot naših dvanajst mladih planincev pogumno podala na pot kljub meglenemu in občasno deževnemu pokrovu, ki je ta dan obstal nad jugozahodno Slovenijo. Zadnji del izleta je potekal po kolovozni poti proti Dolu pri Hrastovljah in naprej v Hrastovlje.

[Show slideshow]
IMG_2270
IMG_2276
IMG_2282
IMG_2284
IMG_2286
IMG_2288
IMG_2293
IMG_2294
IMG_2295
Istra (7)
Istra (29)

Besedilo: Nina Intihar

Fotografije: Nina Intihar in Erik Guštin

KORADA ( 812 m)

Izlet na Korado je bil primeren tako za šolsko mladino kot za odrasle. Zaradi deževnega vremena sem izlet, ki je bil najprej predviden v soboto, 8. decembra prestavila na nedeljo 16. decembra.  S strani šol je bilo premalo prijavljenih učencev, tako, da ne bi pokrili stroškov avtobusnega prevoza,  sem pa izlet kljub temu izpeljala za odrasle planince. Bilo nas je 5.  Z osebnim avtomobilom smo se iz smeri Divača in Sežana odpeljali proti Novi Gorici,  prečili Soče čez solkanski most ter parkirali v vasi Vrhovlje nad Kojskim. Do Korade smo imeli uro in pol hoda tako, da smo se v zmernem tempu podali proti našemu cilju. Bil je mrzel, vendar sončen dan s prelepim razgledom na zasnežene vrhove ter na dolino reke Soče, proti zahodu pa na vasice v Goriških Brdih. Preden smo vstopili v kočo smo si ogledali cerkvico sv. Genderce, ki nosi ime po svetnici Jerici. Ta naj bi se ljudem s svojo milino tako prikupila, da so jo po svoje poimenovali kar v Genderco. Iz staroverskih izročil desnega brega Soče naj bi bila Korada ena izmed skrivnostnih gora, ki so jo v davnini zaznamovale strele. Nanjo so postavili kamen s tretjo močjo, ki naj bi sevala daleč naokoli. Za to moč so vedeli le tisti, katere skrivnost so jim zaupali njihovi dedje ali očetje.  Kaj vse bi lahko povedala ta krajina, pa gorski svet Krna in Batognice ter ves greben Kolovrata s Korado vred, kako se je šele bliskalo in grmelo takrat, pred sto leti in več, v času soške fronte in njenih 12. ofenziv, v letih od 1914 pa do 1917.  Opolnoči med 23. In 24. majem 2015 sta 2. in 3. Italijanska armada prekoračili italijansko-avstrijsko mejo in se podali proti Soči. Cilj 2. armade je bil zavzeti  Kobariško dolino, gorski greben Krna in Mrzlega vrha ter gorski hrbet Ježa s Korado do Medane. Bili so se boji in obstreljevanja, padale so žrtve nesmiselne vojne….krvave vojne in svetovne morije človeštva. To nam pričajo pomniki na Poti Miru s kavernami, vkopanimi rovi ter udrtinami, kjer so padale granate. Da se ne bi nikoli več ponovila zgodovina nesmiselnih vojn! Kako lepo se je po tej krajini sprehajati sproščeno, v miru s ponosom, da živiš v prelepi deželi, za katero pa so morale v preteklosti padati nedolžne žrtve. Na današnjem izletu smo se ob 100- ti obletnici zaključka  1. sv. vojne poklonili spominu padlim ter dogodkom teh bitk. Domov smo se vračali s prijetnimi občutki in lepimi vtisi, da smo opravili tudi del te poti,  » Poti miru«.




Mirjam Frankovič Franetič

DEBELA GRIŽA – BRESTOVEC

Ob 8. uri smo se izzbornega mesta v Sežani odpeljali z avtomobili do Cotičev v Italiji. Od tu smokrenili peš po kolovozni poti mimo mnogih obeležji iz prve sv. vojne protiTopniškemu rovu  Brestovec. Kaverna jebila zgrajena v leto 1947, v njej pa je bilo nameščenih osem topov kalibra 149mm, obrnjenih proti komenskemu Krasu. Tu tudi sledimo simbolični pripovediavstro-ogerskega in italijanskega vojaka. Ki imata vsak svoj vhod. Na vhoduitalijanskega vojaka je napis LA pace (MIR), na vhodu avstro-ogrskega vojaka panapis Voliamo la pace (Hočemo mir). Gre za besede, ki so jih vojaki naBrestovcu  vklesali v strelske jarke. Takaverna ni bila nikoli uporabljena. S hriba nad kaverno je tudi lep pogled nakomenski Kras in goriško okolico. Po drugi poti smo se vračali v Cotiče donašim avtomobilov in se odpeljali do Martinščine.  Od tu smo se povzpeli do Muzeja na prostem naDebeli griži. Najprej smo si ogledali spomenik v čast ogrskemu 4. honvedskemupolku. Tu je bila murva, kjer so se vojaki orientirali ko so prihajali iz bitkena počivališče. Ob poti ki s vzpenja proti Debeli griži vidimo ob potispominske stebre italijanskih brigad iz različnih mest Italije, kjer so bilinastanjeni in počivali ko so se vračali z boja. Prav tako so tu vidni bojnijarki vklesani v samo steno. Na Debeli griži je muzej , kjer si lahko ogledamopotek bitk. Tu je tudi kaverna, kjer so bili nameščeni topovi italijanskevojske, ki pa niso nikoli delovali. Na vrhu nad kaverno pa je veliko znamenjhudem boju na tem področju. V Sežano smo se vrnili ob 13. uri.

Besedilo: Bogdan Rojc

[Show slideshow]
IMG_3457
IMG_3458
IMG_3459

PO OBRONKIH MOVRAŠKE VALE – poročilo

PO OBRONKIH MOVRAŠKE VALE

 

Besedilo: Irena Cunja

Fotografije: Branko Čandek

 

KOJNIK IN GOLIČ, 18. 11. 2018

V nedeljo, 18. 11., smo se z mladimi planinci odpravili na greben Podgorskega krasa. Razgledna vrhova Kojnik in Golič pa sta bila v jasnem, a vetrovnem vremenu, za enajst mladih planincev mestoma kar zalogaj. Iskali smo zavetrne lege in po osvojenem Kojniku in Goliču zavili z grebena ter po dolini med Lipnikom in Goličem nadaljevali krožno pot, ki nas je vodila pod vrh Kojnika in naprej do izhodišča v Podgorju. Dobra protivetrna oprema je odigrala pomembno vlogo, tako da smo zadovoljni in rdečih lic sklenili 5-urni nedeljski pohod.

Besedilo: Nina Intihar
Fotografije: Nina Intihar in Erik Guštin

[Show slideshow]
Kojnik_izbor (1)
Kojnik_izbor (2)
Kojnik_izbor (4)
Kojnik_izbor (3)
Kojnik_izbor (5)
Kojnik_izbor (7)
Kojnik_izbor (9)
Kojnik (10) (Large)
Kojnik_izbor (6)

GLÖDIS

Ob 3 zjutraj smo se z avtom odpravili iz Štanjela, ob 3:30 pa iz Sežane mimo Tolmeča in Lienza do Seichenbrunna na 1686m, kamor smo prispeli okrog 6:30, torej še v temi.

Do Lienzer Hütte vodi makadamska cesta, ki se zložn

o vzpenja slabo uro hoje. Od koče naprej vodi planinska pot, ki se najprej polagoma vzpenja, kasneje se malo spusti in preči potok Debentbach, potem pa se začne strmeje vzpenjati. Vmes smo si privoščili še 2 krajši pavzi, zadnjo na dobrih 2900m, kjer pot postane zelo zahtevna in smo si tudi nadeli čelade ter samovarovalne komplete.

Do vrha je pot cel čas »okovana« in dobro varovana, na precej mestih tudi močno izpostavljena. Vmes je začinjena z visečim mostom. Na vrh smo prišli po slabih 6 urah hoje. Razgled ni bil najboljši, saj je skoraj ves čas prevladovala nizka oblačnost, ki je zakrivala okoliške vrhove. Tudi vrh Velikega Kleka se je ves čas skrival v oblakih.

Sestop smo do koče opravili po isti poti. Pri koči smo opravili še analizo ture, do izhodišča smo sestopili po »poti narave in kulture«, ki poteka vzporedno z makadamsko cesto, po kateri smo se vzpeli, je pa precej bolj slikovita.

Skupaj smo prehodili 18km ter dobrih 1600m višinske razlike. Povratek domov je bil okoli 23 ure.

 

Izlet je bi sicer mišljen kot 2-dnevni, vendar je bil zaradi slabega vremena 2x prestavljen, na koncu tudi izveden s precej manjšim številom udeležencev.

Besedilo: Matej Trobec

Fotografije: Matej T., Nina I., Erik G.

[Show slideshow]
Glodis  (3)
Glodis  (6)
Glodis  (11)
Glodis  (13)
Glodis  (17)
Glodis  (22)
IMG_9399
IMG_9420
IMG_9421
IMG_9435
IMG_9438
IMG_9440
IMG_9457
btr
btrhdr

 

 

 

 

Matej Trobec

Poročilo tabora mladinskega odseka 2018

Zaradi slabega vremena smo morali predviden prvotni plan prečenja Julijskih Alp (Pokljuka – Savica) spremenit na 2 dnevno bivanje na koči pod Bogatinom. V petek smo se zbrali na železniški postaji v Dutovljah in se nas je skupaj 12 od tega 3 spremljevalci odpravili na Bohinjski Bistrici naproti. Ob 10:30 smo se odpravili na pot iz Savice proti koči pod Bogatinom, katero smo dosegli v slabih 3h urah, vmes nas je ujela rahla ploha, vendar smo na to bili pripravljeni. Udeleženci so dobili pred samo turo seznam opreme in priporočila kako vso opremo spakirat da bo ostala suha. V koči nas je grela topla peč. Popoldne smo vetrili v koči in opazovali strele in grmenje skozi okno, čas smo zapolnili z raznimi družabnimi igrami. Zvečer so nam razmere omogočale, da smo se odpravili po večerji na krajši sprehod po dežju v smeri Bogatinskega sedla. Sedla nismo dosegli, saj smo se odločili, da se vrnemo v kočo in smo bili nekaj po 21ih v koči. Med potjo smo si ogledali tudi nešteto število močeradov. V soboto zjutraj nas je čakala ekološka delavnica, kjer smo si ogledali kočo pod Bogatinom in primerjali jo s kočo na Komni katero smo si tudi ogledali. Na Komni smo imeli kosilo in glede na to, da je ni več deževalo smo se odpravili proti Bogatinskem sedlu in od tam smo nadaljevali proti Lanževici, na grebenu nas je ujela megla in po skupinski sliki smo se hitro odpravili proti Lepi Komni in nazaj v kočo. Proti koncu nas je ujel dež, vendar smo prišli do koče se preoblekli in pojedli večerjo. V nedeljo nas je čakal le spust, zato smo si privoščili malo daljši spanec in zajtrkovali nekaj pred 9o zjutraj, okoli 10ih smo se odpravili proti Savici in jo nekaj pred 13o dosegli. Sledila je vožnja z avtobusom in nato kosilo v Štacjonu na železnici. Ob 19:30 smo bili v Dutovljah in tako se je naša dogodivščina zaključila.

Vreme sicer ni bilo idealno, vendar nam je uspelo doseči kakšen vrh in spoznat hribe tudi v manj lepih vremenskih razmerah, kar je za pravega obiskovalca gora nujno potrebno znanje. Čas vedrenja smo pa zapolnili z raznimi igrami in opravili ekološko delavnico.

Besedilo: Erik Guštin

Fotografije: Erik Guštin, Nina Intihar, Metka Dolgan

 

[Show slideshow]
Objava (1)
Objava (2)
Objava (3)
Objava (4)
Objava (5)
Objava (6)
Objava (7)
Objava (8)
Objava (9)
Objava (10)
Objava (11)
Objava (12)
Objava (13)
Objava (14)
Objava (15)
Objava (16)
Objava (17)
Objava (18)
Objava (19)
Objava (20)
Objava (21)
Objava (22)
Objava (23)
Objava (24)
Objava (25)
Objava (26)
Objava (27)
Objava (28)
Objava (29)
Objava (30)
Objava (31)
Objava (32)
Objava (33)
Objava (34)
Objava (35)
Objava (36)
Objava (37)
Objava (38)
Objava (39)
Objava (40)
Objava (41)
Objava (42)
Objava (43)
Objava (44)
Objava (45)
Objava (46)
Objava (47)
Objava (48)
Objava (49)
Objava (50)
Objava (51)
Objava (52)
Objava (53)
Objava (54)
Objava (55)
Objava (56)
Objava (57)
Objava (58)
Objava (59)
Objava (60)
Objava (61)
Objava (62)
Objava (63)
Objava (64)
Objava (65)
Objava (66)
Objava (67)
Objava (68)
Objava (69)
Objava (70)
Objava (71)
Objava (72)
Objava (73)
Objava (74)
Objava (75)
Objava (76)
Objava (77)
Objava (78)
Objava (79)
Objava (80)
Objava (81)
Objava (82)
Objava (83)
Objava (84)
Objava (85)
Objava (86)
Objava (87)
Objava (88)
Objava (89)
Objava (91)
Objava (90)
Objava (92)
Objava (93)
Objava (94)
Objava (95)
Objava (96)
Objava (97)
Objava (98)
Objava (99)
Objava (100)
Objava (101)
Objava (102)
Objava (103)
Objava (104)
Objava (105)
Objava (106)
Objava (107)
Objava (108)
Objava (109)
Objava (110)
Objava (111)
Objava (112)
Objava (113)
Objava (114)
Objava (115)
Objava (116)
Objava (117)
Objava (118)
Objava (119)
Objava (120)
Objava (121)
Objava (122)
Objava (123)
Objava (124)
Objava (125)
Objava (126)
Objava (127)
Objava (128)
Objava (129)
Objava (130)
Objava (131)
Objava (132)
Objava (133)
Objava (134)
Objava (135)
Objava (136)
Objava (137)
Objava (138)
Objava (140)
Objava (139)
Objava (142)
Objava (141)
Objava (144)
Objava (145)
Objava (146)
Objava (149)
Objava (148)
Objava (150)
Objava (151)
Objava (152)
Objava (153)
Objava (154)
Objava (155)
Objava (156)
Objava (157)
Objava (158)
Objava (159)
Objava (160)
Objava (161)
Objava (162)
Objava (163)
Objava (164)
Objava (165)
Objava (166)
Objava (167)
Objava (168)
Objava (169)
Objava (170)
Objava (171)
Objava (172)
Objava (173)
Objava (174)
Objava (175)
Objava (176)
Objava (177)
Objava (178)
Objava (179)
Objava (180)
Objava (181)
Objava (182)
Objava (183)
Objava (184)

Gremo peš na Kokoš 2018

Poročilo o poteku aktivnosti

Pohod »Gremo peš na Kokoš« poteka teden dni pred občinskim praznikom Občine Sežana. Letos je bil v soboto, 18. avgusta, že enajstič po vrsti, prijavljen pa tudi v Koledarju dogodkov »Slovenija planinari«.  

Na izhodišču poti , pri lokavskem pokopališču se nas je zbralo 10 pohodnikov, med njimi tudi Marija Kuhar iz PD Postojna, ki je tudi  predsednica MDO- ja Primorske. Najprej sva pozdravili vse udeležence ter v dobri uri prišli pred kočo na Kokoši, kjer smo se pridružili ostalim članom društva, ki so nas evidentirali. Sčasoma so individualno prihajali še ostali člani, tako, da nas je bilo vseh skupaj blizu 50. V programu smo imeli sproščen pogovor o Varstvu narave. Nekaj najbolj pomembnih pravil nam je posredovala,Vesna Pečar, ki je v našem društvu že več let varuhinja gorske narave. Naš alpinist in planinski vodnik, Marjan Olenik  pa je povedal nekaj o nevarnostih v gorah ter o napotkih o varnem gibanju v gorah. Tu sva se v sproščenem pogovoru vključili še midve z Marijo tako, da smo prisotne opozorili, da podvige v gore ne smemo jemati z lahkoto, pač pa se moramo nanje pripraviti zelo odgovorno, ker je največkrat prav subjektivni razlog tisti, ki prevede do nesreče v gorah. Sledilo je še prijetno druženje ob priboljških, ki smo jih prinesli s seboj in kmalu za tem priprava na odhod v dolino. Marjan je povabil tiste, ki želijo, da se mu pridružijo po grebenu na Veliko Gradišče in jim pokaže še izvirek Vroče, drugi pa smo sestopili po isti poti.

Mirjam Frankovič Franetič

Triglav 2018

OB VISOKEM JUBILEJU PRVEGA VZPONA NA TRIGLAV

Ob visokem jubileju, natančneje ob 240. obletnici vzpona prvih pristopnikov na Triglav, smo v okviru PD Sežana, drugi vikend v avgustu izpeljali dvodnevno turo na Triglav, tokrat iz bohinjske smeri. Po tej smeri so se od 24. do 26. avgusta leta 1778 na pot proti Triglavu podali »štirje srčni možje«, Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič ter Lovrenc Wilomitzer, katerim kip je postavljen in posvečen v Ribičevem Lazu v Bohinju. Skupino  je sestavljalo kar devet planincev iz naše občine Divača, ostali so bili iz sežanske smeri. Zelo veseli smo bili mladih članov, ki so zelo pomladili našo starejšo populacijo. Najmlajša je štela osemnajst, najstarejši pa petinsedemdeset let. V triglavsko ostenje smo vstopili iz smeri Doliča čez Triglavsko škrbino, na vrhu krstili štiri novince, sestopili najprej do Doma na Planiki in Vodnikovega doma ter zaključili devet urno hojo pri Koči na Vojah. Prvi dan nas je med vzpenjanjem čez Velo polje presenetil dež, ki pa nas je le malo poškropil. Naslednji dan pa nas je zbudil že zgodaj zjutraj, tako da smo se kar zbali, da ne bomo šli na vrh. Čez dobro uro se je vreme spremenilo ter nam tako omogočilo varen vzpon  in sestop z vrha.  Naš vodnik Erik je vse to skrbno fotografiral, tako, da si lahko podrobno ogledate, kako smo se imeli.

Mirjam Frankovič Franetič

 

[Show slideshow]
Triglav 11.08.   (1)
Triglav 11.08.   (2)
Triglav 11.08.   (3)
Triglav 11.08.   (4)
Triglav 11.08.   (5)
Triglav 11.08.   (6)
Triglav 11.08.   (7)
Triglav 11.08.   (8)
Triglav 11.08.   (9)
Triglav 11.08.   (10)
Triglav 11.08.   (11)
Triglav 11.08.   (12)
Triglav 11.08.   (13)
Triglav 11.08.   (14)
Triglav 11.08.   (15)
Triglav 11.08.   (16)
Triglav 11.08.   (17)
Triglav 11.08.   (18)
Triglav 11.08.   (19)
Triglav 11.08.   (20)
Triglav 11.08.   (21)
Triglav 11.08.   (22)
Triglav 11.08.   (23)
Triglav 11.08.   (24)
Triglav 11.08.   (25)
Triglav 11.08.   (26)
Triglav 11.08.   (27)
Triglav 11.08.   (28)
Triglav 11.08.   (29)
Triglav 11.08.   (30)
Triglav 11.08.   (31)
Triglav 11.08.   (32)
Triglav 11.08.   (33)
Triglav 11.08.   (34)
Triglav 11.08.   (35)
Triglav 11.08.   (36)
Triglav 11.08.   (37)
Triglav 11.08.   (38)
Triglav 11.08.   (39)
Triglav 11.08.   (40)
Triglav 11.08.   (41)
Triglav 11.08.   (42)
Triglav 11.08.   (43)
Triglav 11.08.   (44)
Triglav 11.08.   (45)
Triglav 11.08.   (46)
Triglav 11.08.   (47)
Triglav 11.08.   (48)
Triglav 11.08.   (49)
Triglav 11.08.   (50)
Triglav 11.08.   (51)
Triglav 11.08.   (52)
Triglav 11.08.   (53)
Triglav 11.08.   (54)
Triglav 11.08.   (55)
Triglav 11.08.   (56)
Triglav 11.08.   (57)
Triglav 11.08.   (58)
Triglav 11.08.   (59)
Triglav 11.08.   (60)
Triglav 11.08.   (61)
Triglav 11.08.   (62)
Triglav 11.08.   (63)
Triglav 11.08.   (64)
Triglav 11.08.   (65)
Triglav 11.08.   (66)
Triglav 11.08.   (67)
Triglav 11.08.   (68)
Triglav 11.08.   (69)
Triglav 11.08.   (70)
Triglav 11.08.   (71)
Triglav 11.08.   (72)
Triglav 11.08.   (73)
Triglav 11.08.   (74)
Triglav 11.08.   (75)
Triglav 11.08.   (76)
Triglav 11.08.   (77)
Triglav 11.08.   (78)
Triglav 11.08.   (79)
Triglav 11.08.   (80)
Triglav 11.08.   (81)
Triglav 11.08.   (82)
Triglav 11.08.   (83)
Triglav 11.08.   (84)
Triglav 11.08.   (85)
Triglav 11.08.   (86)
Triglav 11.08.   (87)
Triglav 11.08.   (88)
Triglav 11.08.   (89)
Triglav 11.08.   (90)
Triglav 11.08.   (91)
Triglav 11.08.   (92)
Triglav 11.08.   (93)
Triglav 11.08.   (94)
Triglav 11.08.   (95)
Triglav 11.08.   (96)
Triglav 11.08.   (97)
Triglav 11.08.   (98)
Triglav 11.08.   (99)
Triglav 11.08.   (100)
Triglav 11.08.   (101)
Triglav 11.08.   (102)
Triglav 11.08.   (103)
Triglav 11.08.   (104)
Triglav 11.08.   (105)
Triglav 11.08.   (106)
Triglav 11.08.   (107)
Triglav 11.08.   (108)
Triglav 11.08.   (109)
Triglav 11.08.   (110)
Triglav 11.08.   (111)
Triglav 11.08.   (112)
Triglav 11.08.   (113)
Triglav 11.08.   (114)
Triglav 11.08.   (115)
Triglav 11.08.   (116)
Triglav 11.08.   (117)
Triglav 11.08.   (118)
Triglav 11.08.   (119)
Triglav 11.08.   (120)
Triglav 11.08.   (121)
Triglav 11.08.   (122)
Triglav 11.08.   (123)
Triglav 11.08.   (124)
Triglav 11.08.   (125)
Triglav 11.08.   (126)
Triglav 11.08.   (127)
Triglav 11.08.   (128)
Triglav 11.08.   (129)
Triglav 11.08.   (130)
Triglav 11.08.   (131)
Triglav 11.08.   (132)
Triglav 11.08.   (133)
Triglav 11.08.   (134)
Triglav 11.08.   (135)
Triglav 11.08.   (136)
Triglav 11.08.   (137)
Triglav 11.08.   (138)
Triglav 11.08.   (139)
Triglav 11.08.   (140)
Triglav 11.08.   (141)
Triglav 11.08.   (142)
Triglav 11.08.   (143)
Triglav 11.08.   (144)
Zemljevid Triglav

  • 1
  • 2
  • 3
  • Naslednja stran »

Nedavne objave

  • PRESTAVLJEN PLANINSKI IZLET ŠPIK HUDE POLICE NA MESEC AVGUST
  • NA VAJNEŽU
  • PLANINSKI IZLET NA VARDO (726m) PRI PRESTRANKU V sredo, 11. junija 2025
  • MLADINSKI PLANINSKI TABOR: PLANINSKI DOM NA ZELENICI (1536 m) OD 25. DO 27. JUNIJA 2025
  • DAN PLANINCEV na Jančah v soboto, 14. 6. 2025

Planinsko društvo Sežana
Srebrničeva 1
6210
Sežana

logo_za_v_nogo-1

PD Sežana

Uradne ure:

Vsak četrtek od 16.00 do 17.00 ure

tel: +386 (0)5 73 00 114

E-pošta: sezana.pd@gmail.com

Facebook

pdsezana.org
Prijava na spletne novice

Koča na Kokoši

gsm: +386 31 391 742

E- pošta: kocanakokosi@gmail.com

Delovni čas Koče na Kokoši:

petek: 10.00-18.00

sobote, nedelje in prazniki: 8.00-18.00

© Copyright 2016 PD Sežana · Vse pravice pridržane · Admin

To spletno mesto uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo. Če boste spletno stran uporabljali še naprej, s tem privolite v njihovo nadaljnjo uporabo.OkNeVeč o tem