Arhiv 2018

Dan slovenskih planinskih doživetij na Rogli

V MDO PD Primorske smo tudi letos organizirali skupni obisk Dneva slovenskih planinskih doživetij, v soboto, 16. junija na Rogli. Skupaj se je srečanja udeležilo okrog 70 planincev, iz PD Sežana 13. Avtobus je pobiral udeležence iz OPD Koper, PD Slavnik, SPD Trst, PD Sežana, iz PD Postojna pa so se peljali z avtobusom PD Ajdovščina.

Organizatorji so nas povabili na različne organizirane pohode v okolici Rogle. Sežanski planinci smo se podali na triurni pohod k Lovrenškim jezerom, kjer smo uživali v prelepi naravi in spoznavanju značilnosti visokega barja.

Po povratku smo se okrepčali s pohorskim loncem. Za tem smo se udeležili nekaterih aktivnosti v okolici prireditvenega prostora (plezalna stena, predstavitev gorskih reševalcev, sankanje, predstavitev PZS, stojnice) in se sprehajali po Rogli. Praporščaki so medtem imeli zbor praporščakov.

Ob 14. uri je bila osrednja prireditev, ki se je pričela s prihodom praporščakov, med katerimi je bil tudi naš Tomaž Bole. Sledila je planinska zabava z narodno zabavnim ansamblom.

Veselo razpoloženje, tako kot ves dan, se je nadaljevalo tudi med povratkom proti domu.

Besedilo: Vesna Pečar

Fotografije: Mirjam Frankovič Franetič, Barbara Race.

[Show slideshow]

PO POTI VODNIH ZAKLADOV

Pohoda se je udeležilo 12 oseb, 5 otrok, štirje starši, dve mentorici in jaz kot vodja pohoda. Otroke so na izhodišče poti v Famlje pripeljali starši in šli skupaj z nami na pohod. Po tematski poti so udeleženci spoznavali naravno in kulturno dediščino Biosfernega območju Krasa in porečja reke Reke, od Famelj do Škocjana in nazaj. Na tak in drugačen način so otroci doživljali naravno ter kulturno dediščino teh krajev, zajeto z vodami, gradovi, zapuščenimi mlini ter legendami in pravljicami, ki izhajajo iz teh krajev, Pravljica o Brkonji Čeljustniku, o velikanih Jajdih, o Legendi na Starem gradu nad Famljami…Med pohodom sem preverjala, kaj so si otroci zapomnili in jih za pravilne rešitve nagradila s priložnostnimi nagradami ( majica Pot vodnih zakladov, zemljevidi tematskih poti v Vremski dolini, svinčniki). Na gradu Školj so morali otroci poiskati skriti zaklad( lizike), ki so se jih tudi razveselili. Na poti smo okusili sladke jagode ter se nekajkrat tudi fotografirali. Dan je bil sončen in lep, tak je bil tudi naš izlet.

Mirjam Frankovič Franetič, vodja pohoda

[Show slideshow]

SREČANJE MLADIH PLANINCEV 2018

V soboto, 19. maja 2018 je PD Postojna organiziralo srečanje mladih planincev MDO PD Primorske. Zborno mesto je bilo na Jurščah. Prišlo je skoraj 200 mladih planincev in tudi odraslih spremljevalcev ter mentorjev in vodnikov iz planinskih društev MDO Primorske.

Iz PD Sežana se je srečanja udeležilo 11 učencev planincev iz OŠ Dutovlje z mentoricama Dorotejo Kavčič in Vesno Pečar. Na srečanje smo se odpeljali z avtobusom. Predšolske planince iz Vrtca Sežana z mentoricama Vando Femc in Ireno Besednjak so pripeljali starši ali stari starši z osebnimi avtomobili.

Po pozdravu predsednice MDO PD Primorske Marije Kuhar so se najmlajši planinci povzpeli na Bele stene. Večji otroci in odrasli planinci pa smo osvojili 1092 metrov visok Kršičevec, kjer je bilo hoje približno tri ure. Med potjo so nas v najlepšem razcvetu razveseljevale potonike, narcise, šmarnice, zlati koren in številno drugo cvetje. Našli smo tudi veliko zlatih kamenčkov, ki so nam jih skrili nagajivi škratje.

Po povratku v vas smo se zbrali v kulturnem domu. Zaključili smo z družabnim srečanjem, s pogostitvijo in rajanjem ob zvokih harmonike.

Vesna Pečar

[Show slideshow]

PO SUHIH KRAŠKIH TRAVNIKIH

Poročilo in fotografije si lahko ogledate v PDFju.

Poročilo_Irena

Občni zbor 2018

Nekaj utrinkov z občnega zbora PD Sežana

Fotografije: Andrej Bandelj in Erik Guštin

[Show slideshow]

SPOT 2018

Na Slovenskem planinskem orientacijskem tekmovanju (SPOT) smo 20. maja v Komnu dobili nove državne prvake. Na orientacijski preizkušnji, ki so jo pod okriljem Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije organizirala planinska društva MDO PD Primorske in Posočja, se je pomerilo 51 najboljših ekip iz vse Slovenije. Po posameznih kategorijah so zmagali tekmovalci iz planinskih društev Žalec (A), Dobrovlje Braslovče (B), Poljčane (C in D), Polzela (Č in F), Ptuj (E), Borovnica (G1 in I), Gornja Radgona (G2) in Zabukovica (H). Najuspešnejši dijaki, študentje in odrasli člani so se uvrstili na mednarodno tekmovanje v planinski orientaciji, ki bo v Makedoniji.

Na območju Štanjela in Komna je 19. in 20. maja svoje orientacijsko in planinsko znanje pokazalo več kot 200 tekmovalcev iz petih področnih orientacijskih lig: Gorenjsko-dolenjske, Podravske, Rogaške, Savinjske lige in lige Smrekovec. Sobotni dnevna in nočna tekma sta bili izziv le za tekmovalce v najzahtevnejših kategorijah C, Č, D, H in I, na nedeljskem orientacijskem vrhuncu pa so se v Komnu zbrali tudi tekmovalci v preostalih kategorijah. Planinci so morali poleg izbrušenega znanja iz orientacije, sposobnosti gibanja po zahtevnem terenu, splošnega planinskega znanja in dobre telesne pripravljenosti pokazati še praktično poznavanje snovi planinske šole ter dodatnega gradiva o Krasu, na progi pa so jih čakale praktične naloge iz orientacije, planinskih vozlov, prve pomoči, varstva narave in poznavanja gorstev, prilagojene zahtevnosti posamezne kategorije, ter merjenje pretoka potoka

Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje 2018 je v nedeljo okronalo nove državne prvake v planinski orientaciji: v kategoriji A (učenci do 6. razreda osnovne šole) je zmagala ekipa PD Žalec (POŠ Ponikva), v kategoriji B (učenci od 7. do 9. razreda OŠ) je naslov ubranila ekipa PD Dobrovlje Braslovče, v kategorijah C (srednješolci od 1. letnika do 18. leta) in D (člani nad 27 let) so se zmage znova veselili člani PD Poljčane, v kategorijah Č (mladi od 19. do 26. leta) in F (družine) je naslov državnih prvakov osvojila ekipa PD Polzela, v kategoriji E (člani nad 40 let) pa je zmagala ekipa PD Ptuj. V manj zahtevnih odprtih kategorijah G1 (osnovnošolci) in G2 (ostali) so slavili v PD Borovnica in PD Gornja Radgona, v zahtevnih odprtih kategorijah H (primerljiva s Č in D) in I (primerljiva s C) pa v PD Zabukovica in PD Borovnica. Prve tri uvrščene ekipe v kategorijah C, E in Č/D (absolutno) so se uvrstile na mednarodno tekmovanje v planinski orientaciji Balkan Mountaineering Orienteering Competition, ki bo konec septembra v Makedoniji.

V kategoriji Č so državni prvaki postali Martin Rafael Gulin, Andrej Kronovšek in Žan Luka Šumečki iz PD Polzela, ki so bili z najvišjim številom točk tudi absolutni zmagovalci SPOT 2018. “Tekmujem že od osnovne šole, sotekmovalca pa sta letos novinca v planinski orientaciji, a sta oba dobro telesno pripravljena in eden je tudi že izkušen orientacist. Verjetno bi vsak rekel, da sta za uspeh najpomembnejša fizična pripravljenost in znanje orientacije, a je zelo pomembno tudi teoretično planinsko znanje, brez katerega hitro izgubiš točke in nisi več med favoriti. Največji izziv planinske orientacije je vedno najti prave točke, na SPOT-u pa smo želeli zmagati, najprej v kategoriji, ko nam je dobro kazalo, pa tudi absolutno. Ker je ekipa D iz Poljčan močna konkurenca, so nas pripravili, da smo dali vse od sebe. Uspelo nam je, kar je res dober občutek, zmaga pa je za nas potrditev in spodbuda, da še tekmujemo, kar je tudi zelo zabaven način rekreacije,” se je veselil vodja ekipe Martin Rafael Gulin, ki je bil pred dvema leta v ekipi državnih prvakov v kategoriji C, zdaj pa je z mislimi že pri mednarodnem tekmovanju v Makedoniji, kjer bodo prav tako stavili na zmago.

Najuspešnejše planinsko društvo na letošnjem SPOT-u je bilo PD Poljčane, kjer ima orientacija več kot 40-letno tradicijo. “Tekmovalci PD Poljčane smo se na državno tekmovanje uvrstili v štirih kategorijah in dosegli izjemen ekipni uspeh z dvema prvima in dvema drugima mestoma. Orientacija je dejavnost planinskega društva, ki pritegne vse generacije planincev, predvsem pa je pomembno, da pritegne mlade v najstniških letih, ki bi sicer izgubili stik s planinstvom. Na OŠ Poljčane se izvaja planinska šola, v okviru katere tudi orientacija s praktičnim delom, vsako drugo leto tudi organiziramo področno orientacijsko tekmovanje, ki se ga udeleži od 100 do 120 tekmovalcev,” je povedal izkušeni Gvido Španring, ki delo orientacistov v PD vodi že od leta 1984. Vodja zmagovalne ekipe v kategoriji D, ki je zadnja leta nepremagljiva, je še dodal: “Državno tekmovanje v planinski orientaciji je po več letih potekalo po kraškem svetu, ki ima svoje značilnosti in zahtevnosti pri orientiranju v naravi. Na SPOT-u 2018 se je znova pokazalo, kako velik zalogaj je izvedba tako obsežnega tekmovanja z dvema štartnima mestoma in obilico različnih kategorij. Organizatorji si za požrtvovalno delo in odgovornost, ki jo prevzemajo, zaslužijo vso priznanje za svoje prostovoljno delo.”

Planinska orientacijska tekmovanja so ena najbolj priljubljenih metod učenja orientacije, ki jo spodbuja tudi Mladinska komisija PZS. Pod okriljem Odbora za orientacijo MK PZS so letošnji SPOT organizirali prostovoljci iz planinskih društev MDO PD Primorske in Posočja. “Zelo sem vesel, da se je tekmovanje uspešno končalo. V organizacijskem odboru SPOT-a 2018 bi se zahvalili vsem ekipam za udeležbo in tudi potrpežljivost ter jim hkrati čestitali za uspešen boj z orientacijsko zahtevnim terenom. Glede na to, da ekipe večinoma prihajajo s Štajerske in iz osrednje Slovenije, smo jim želeli kar v največji meri prikazati vse značilnosti Krasa, tako s postavitvijo kontrolnih točk kot tudi v dodatnem gradivu. Upam, da so se tekmovalke in tekmovalci pri nas zabavali in se imeli fajn. Še enkrat čestitke vsem tekmovalcem, zahvala vsem pomočnikom in se vidimo na SPOT-u 2019,” je črto potegnil vodja tekmovanja Matej Trobec iz PD Sežana.

Iskrene čestitke!

Besedilo: Manca Čujež

Na voljo so vam naloge, ki so bile na SPOTu.

Zemljevidi:
Karta A-F
Karta-B-G1
ČD-H (sobotna tekma)
Karta-ČD-H
Karta C-I (sobotna tekma)
Karta E-G2
Nočna karta (vsi)

Testi:
testi SPOT 2018_ABFG1 Rešitve: testi SPOT 2018_ABFG1_rešitve
testi SPOT 2018_CČDHI Rešitve: testi SPOT 2018_CČDHI_rešitve
testi SPOT 2018_EG2 Rešitve: testi SPOT 2018_EG2_rešitve

Risarska naloga

Rezultati

Fotografije: Jasmina Pištan in Erik Guštin

[Show slideshow]

OKROG VRHNIKE

Z avtomobili smo se peljali do Vrhnike. Od tu smo se peš, v lepem vremenu, podali iz Vrhnike Po klancu, mimo Cankarjeve rojstne hiše na pot, ki pelje na hrib sv. Trojice, ki se je nekoč imenoval Fijolična gora, po številnih vijolicah, ki tu rastejo. Na vrhu te vzpetine je cerkev sv. Trojice, postavljene okoli leta 1640. Okrog cerkve je zid s trinajstimi kapelicami, ki jih je nekoč krasil Layerjev križev pot, ki so ga zgradili okrog leta 1700.

Pohod smo nadaljevali po poti proti Stari Vrhniki in po kakšnem km krenili na stezo, ki nas je vodila proti Planini nad Vrhniko. Ves čas smo občudovali spomladansko cvetje, ki je v tem času se razcvetelo po gozdovih in travnikih, prav tako je brstelo tudi drevje. Po dobri uri in pol smo se povzpeli na Planino (733 m). Ob koči smo se osvežili, potem pa smo se povzpeli na leseni stolp visok 22m. Od tu smo imeli lep razgled po okolici okrog Vrhnike, pa vse tja do Julijskih Alp, Karavank in Kamniških Alp, na jug pa vse do Nanosa in Snežnika. Tu je stičišče več planinskih poti, kot so E-7, Vrhniška planinska pot, Ljubljanska mladinska pot, Vrhniška kurirska pot in Notranjska planinska pot.

Po počitku smo se spustili strmo po E-7 do Lintverna, kjer je izvir potoka Bele, ki se na Vrhniki izliva v Ljubljanico. Tu gre za naravni spomenik in kraško zanimivost, bruhalnik ali zaganjalko, ki bruha vodo v presledkih, vmes pa presahne. J.V. Valvazor je leta 1689 napisal, da Lintvern bruha zmajeve mladiče, ki so verjetno bili mladiči človeške ribice.

Od tu smo se potem ob potoku Bele spuščali proti Starmu malnu, vmes pa nabirali čemaž. Tu je nekoč globoko v dolini potoka Bele stal eden najstarejših mlinov, na kar spominjajo ostanki zidov, mlinsko kolo in jez. Danes je Star maln priljubljena izletniška točka, ki ponuja okrepčilo v koči, prostor za piknike, igrala, balinišče in poleti naravno kopališče.

Tu smo se zadržali malo več časa, da smo pomalicali in nekaj popili. Po počitku smo nekaj časa hodili po cesti ob potoku Bela nato pa čez hrib v Vrhniko.

V Vrhniki smo si nekateri ogledali še muzej v Cankarjevi rojstni hiši, kjer nam je voditeljica izčrpno pripovedovala o življenju Ivana Cankarja, o njegovi družini, njegovem pisateljskem delu in njegovih prijateljih.

Besedilo in fotografije: Bogdan Rojc

[Show slideshow]

IZLET PO VIPAVSKIH GRIČIH

Odhod iz Sežane ob 8 uri z osebnimi avtomobili do vasi Gaberje na vipavskem, kjer smo parkirali. Pot nas je vodila po kolovozu, ki pelje proti Šmarjam do križišča s potjo, ki vodi proti Ostremu vrhu. Na Ostri vrh se nismo podali. Na križišču poti smo nadaljevali po stezi, ki pelje skozi gozd in travnike čez vrhova Trešnik (404m) in Planino (404m) do zadnjih hiš vasi Planina. S travnikov je bil lep razgled na Ajdovščino in okoliške vasi, na Čaven, Golake in vasi na Gori. S Planine smo nadaljevali pot po asfaltni cesti mimo vinogradov proti zaselku Lenivec, ki spada k Erzelju. Od tu smo po kolovozu nadaljevali pot proti vrhu Sv. Peter. Tu je bila nekoč cerkev. Danes je tu postavljen križ in zvonček. Ves čas smo lahko občudovali s pogledi proti vipavski dolini in na drugo stran proti kraški planoti. Po kolovozu smo se mimo vinogradov spustili v vas Gaberje, kjer smo si ogledali stari del vasi s cerkvijo. Ob poti je kar 8 kapelic, ki so jih vaščani zgradili v drugi polovici 19. stoletja. Posvečeno je kar sedem kapelic Materi božji in ena sv. Martinu.

Kljub vetru, ki nas je božal vso pot in hladnemu vremenu smo na vsej poti uživali. Za celotno pot z vmesnimi postanki smo porabili 4,5 ure.

Pa še nekaj o vasi Gaberje.

Vas Gaberje (178m) je gručasto naselje v Občini Ajdovščina. Leži v zavetrni legi Ostrega vrha(422m), Trešnika(401m) in Planine (437m), naslonjeno na vzpetino pobočja Sv. Petra (364m). V vasi je 98 hišnih številk, a le 44 hiš je vseljenih. Število prebivalcev se iz leta v leto vztrajno zmanjšuje, kar je posledica umrljivosti ter množičnega odhajanja ljudi iz podeželja, predvsem mladih, zaradi nerešenih prostorskih planov. Vas je baje dobila ime po velikih gabrih, ki so rasli ob potoku, ki teče mimo vasi. Po gabrih se imenuje tudi potok – Gaberšček.

Prvi uradni zapisi segajo v 14. stoletje. Kljub svoji majhnosti so Gaberje družabna vas. Krajani se zbirajo v Martinovi dvorani, ki jo je v prostorih stare šole uredila krajevna skupnost. Na pročelju stavbe je vgrajena spominska plošča, ki spominja na žalosten dogodek (26.februar 1944), ko so nemška letala bombardirala vas. Gaberje je edini kraj na Primorskem, ki so ga Nemci bombardirali, razlog je bil sklic primorskih partizanskih učiteljev.

Zgodovinsko pomembna je vaška cerkev, ki je posvečena sv. Martinu. Kdaj je bila zgrajena ni znano, 1670 leta je bila obnovljena in razširjena. Krasijo jo trije baročni oltarji. V cerkvi so slike križevega pota iz leta 1804, orgle s 375 piščali, grob in nagrobna plošča iz leta 1666.

Besedilo in fotografije: Bogdan Rojc

[Show slideshow]

Škabrijel

Ob 7.30 uri smo se z osebnimi avtomobili odpeljali po avtocesti do Vogrskega in dalje mimo Kromberka do gostišča Kekec. Po označeni poti nekaj časa po asfaltu, dalje po mulatieri in stezi smo v slabi uri dosegli naš cilj Škabrijel. Stolp na vrhu nam je nudil razgled po bližnji in tudi bolj oddaljeni okolici. Po počitku z malico in klepetu smo sestopili po krožni poti, najprej v smeri Prevale (smer Sveta Gora) in nadaljevali po kolovozu proti izhodišču. V Sežano smo prišli nekaj po trinajsti uri.

Vreme; jasno, vidljivost odlična

Posebnosti na izletu ni bilo.

Besedilo in fotografije: Edvin Furlan

[Show slideshow]

Sekulak, Kopitnik

Kakor je bilo dogovorjeno smo se zbrali ob 7.00 na stari avtobusni postaji v Sežani. Odpeljali smo se do Vitovelj, kjer sta se nam pridružili še dve udeleženki. Z avti smo se odpeljali do manjšega parkirišča na koncu vasi. Pešpot nas je vodila ob križevem potu do lepo obnovljene cerkve. Po krajšem počitku smo nadaljevali do znamenja z imenom Sveta Lucija, po legendi zavetnice slepih. Zanimivo je da je skoraj na vrhu stene vdolbina z vodo, ki nikoli ne presahne. Prav zabavno je bilo videti udeleženke izleta, ko so se vzpenjale k znamenju. (slike) Nadaljevali smo po Napoleonovi poti proti Sekulaku, med tem pa občudovali Napoleonov zid, ki je nosilec te poti. Človek pomisli toliko star, pa prav nič porušen, le kako so takrat gradili…Po približno uri in pol smo prišli do Sekulaka (razgledne točke), od koder je odličen razgled po Vipavski dolini, pogled pa na zahodu seže do Kanina in vsega kar je vmes. Nadaljevali smo v smeri Kopitnika, spotoma smo si ogledali zanimiv lesen bivak, ki je grajen prav na robu stene. Nadaljnja pot nas je vodila po robu Trnovskega gozda. V teh koncih je bilo v času druge svetovne vojne kar »živahno«, kar pričajo obeležja beri spomeniki in zgodovinski opisi. Na Kopitniku je vzletišče jadralnih padalcev, ki je pa tokrat zaradi neprimernega vzgonskega vetra samevalo. Po krajšem počitku in malici smo odšli po krožni poti na izhodišče.

V Sežano vrnili nekaj po štirinajsti uri.

Skupne hoje je bilo dobre štiri ure, vse je potekalo po zastavljenem programu in brez posebnosti, pa še vreme smo imeli kot naročeno, skratka udeleženci navdušeni.

Besedilo in fotografije: Edvin Furlan

[Show slideshow]