Od 23. 8. do 30. 8. 2014 smo v okviru skupnega tabora Savinjskega MDO-ja taborili na Soriški planini, v bližini Litostrojske koče.

Letos smo prvič izkusili organizacijo in izvedbo kombiniranega mladinsko-otroškega tabora. Kljub manjši udeležbi zaradi neugodnega termina se je tabora udeležilo 20 mladih planincev. V okviru tabora smo izpeljali skoraj vse načrtovane dejavnosti, in sicer smo stopili na naslednje vrhove: Dravh, Lajnar, Ratitovec, Slatnik in Možic, izpeljali smo tudi izobraževalne dejavnosti v sklopu planinske šole; učenje vozlov, predavanje in izvedba orientacije.

Preostale dni pa smo organizirali tudi različne igre (taborjado), banse, nabiranje gob in pripravo tabornega ognja za toplo popestritev bivanja v taboru. Ogledali smo si tudi ostanke obrambnih postojank, ki so varovale pomembne točke rapalske meje in se sprehodili po podzemnih hodnikih pod Lajnarjem.

V petek smo se odpravili plavat v Bohinjsko jezero in ob prihodu v tabor nas je za večerjo pričakala pica, ki jo je pripravil Luka. Kakor prejšnje leto so tudi letos otroci in mladinci (ter seveda tudi vodstvo tabora) zelo pohvalili našo kuharico Anjo, ki nam je skrbno pripravljala slastne obroke.

Nekaj dni nam je vreme nagajalo, vendar smo se kljub temu imeli fanj.

Erik Guštin

[Show slideshow]

1 2 ►

Planinsko društvo Sežana je letos izpeljalo že osmo poletno planinarjenje za odrasle planince. Tokrat smo se odpravili na Livške Ravne.

Nastanjeni smo bili v CŠOD Kavka, kjer smo ob dobri hrani in prijaznem osebju preživeli pet lepih sončnih dni in s kakšno popoldansko nevihto, od 13.-17. julija 2014. Poletnega planinarjenja se je udeležilo 28 planink in planincev.

In kaj smo počeli odrasli planinci. Naši planinski pohodi so bili povezani spominu stote obletnice 1. svetovne vojne, saj so prav na tem območju potekali hudi boji med Avstro-ogrsko in italijansko vojsko. Pod vodstvom vodnikov Bogdana in Irene smo se najprej povzpeli na Sabotin (609m), s čudovitim razgledom na Sveto Goro, Škabrijel, Vodice, dolino Soče in na goriško pokrajino. Ogledali smo si tudi pod vodstvom vodnika številne rove in kaverne, ki so prepredeni po celotnem Sabotinu.

Naš drugi izlet je bil v vas Topolovo v Benečiji. To je slikovita in zanimiva vas, ki je danes popolnoma obnovljena s pomočjo sredstev PHARA in živi v njej še 28 prebivalcev. Vas oživi tri tedne v mesecu juliju, ko s kulturno umetniško prireditvijo » POSTAJO TOPOLOVO« gosti umetnike z vseh koncev sveta.

Tretji dan smo se povzpeli Matajur (1642m). To je razgledna gora nad Kobaridom, s katere se na severu in vzhodu vidi vrhove Julijcev, na jug pa je pogled na Benečijo in vse tja od Trsta do Furlanske nižine.

Četrti dan smo si ogledali Muzej na prostem KOLOVRAT, od koder se odpira izjemen pogled na nekdanje bojišče soške fronte od Kanina, Krnskega pogorja do Svete gore; na drugo stran pa nam pogled čez Benečijo in Furlansko nižino seže do Jadranskega morja. Tu je italijanska vojska v času 1. svet. vojne zgradila obsežen sistem tretje obrambne črte, poimenovane »linea d` armata, del te je danes urejen v muzej na prostem. Na povratku pa smo se še povzpeli na Kuk(1243m). Po večerji smo praznovali tri rojstne dneve s torto. Zvečer pa smo imeli zabavni večer ob tabornem ognju. Ob povratku domov pa smo obiskali še cerkvico sv. Duha na Javorci in se še povzpeli do izvira Tolminke.

Polni lepih vtisov in energije smo sklenili, da se naslednje leto spet podamo na drugo lokacijo z novimi doživetji .

Bogdan Rojc

[Show slideshow]

V soboto so pred krompirjevimi počitnicami mladi člani PD Sežana skupaj s starši in mentorji spoznavali Brkine in Vremsko dolino. Pohod so pričeli ob vznožju flišnatih Brkinov, v Podgradu pri Vremah in se skozi bukov gozd Gobno povzpeli na Artviže. Tu so najprej doživeli prijaznost gospe Helene na Ekološki kmetiji Železnik, kjer so pili čaj in svež jabolčnik ter okusili bio jabolka . Pri cerkvici sv. Socerba so imeli lep razgled na Vremščico in na Nanos ter na okoliške vasi Vremske doline in Brkinov. Poslušali so legendo o velikanih Ajdih, ki so bili kovači in včasih živeli v bližini, kosili pa naj bi vse od Nanosa do Artviž. Med košnjo so z eno nogo stali na Artvižah, z drugo na Gradišču, oslo pa močili v reki Reki. Pohod je bil prepleten s številnimi legendami, ki so krožile o teh krajih, tudi o ognjeni kočiji »šembilji«, ki je utrla pot reki v podzemlje Škocjanskih jam. Pohodniki so sestopili v vas Vareje, kjer jih je čakal avtobus in jih popeljal k reki Reki, na škofeljski most ter k ogledu rudniške dediščine črnega premoga v Vremskem Britofu, ki je prenehal delovati natanko pred pol stoletja.

Mirjam Frankovič Franetič

[Show slideshow]