Z javnim prevozom – vlakom smo se peljali iz Sežane do Kopra. Pohod smo začeli na železniški postaji in se po Paranzani podali do Škocjanskega zatoka. Naravni rezervat se razprostira med središčem Kopra, pristaniščem in avtocesto. Skoraj tri četrtine površine naravnega rezervata obsega polslana laguna, ki je z gnezditvenimi otočki, morskimi močvirji in poloji dom številnih redkih živalskih in rastlinskih vrst. Med rastlinami so najbolj znane slanuše, na sol v zraku in tleh prilagojene rastline, ki v Sloveniji poleg v Škocjanskem zatoku uspevajo le še v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah. Naravni rezervat je v prvi vrsti namenjen ohranjanju varovanih živalskih in rastlinskih vrst, obiskovanje pa je namenjeno spoznavanju in doživljanju narave.
Po 2,2 km dolgi krožni učni poti s šestimi opazovališči in osrednjo opazovalnico nas je popeljala lokalna vodička in nam predstavila pomen mokrišč. Opazovali smo razne vrste ptic, kamaraške konje, staro istrsko ali podolsko govedo – boškarina in še veliko drugih živali.
Po ogledu smo se mimo Luke Koper vrnili na železniško postajo. Spotoma smo si se sprehodili še po krajšem brakičnem delu rezervata. V Sežano smo prispeli ob 16.15, kjer smo zaključili naravovarstveni izlet.
Izleta se je udeležilo 20 otrok in 10 odraslih. Skupino je vodil vodnik Marjan Olenik, spremljale so jih mentorice VGN Tatjana Jug, Doroteja Kavčič in Ljubica Benčič.
Foto: Doroteja Kavčič
