Zaradi napovedi slabega vremena, sem turo na Kobiljo glavo prenesla za teden dni kasneje in sicer na nedeljo, 23. aprila 2023. Prijavilo se je 7 kandidatov, zjutraj, na dan odhoda sta udeležbo odpovedala zakonca Prunk Maks in Jasna, ker se je ponoči njuna kobila ožrebila. Maks mi je sporočil, da jim Kobilja glava nikakor ni usojena! In prav rojstvo žrebičke nas je med vzpenjanjem na Kobiljo glavo spremljalo, da sem v vsaki podobi kamna ali drevesa našla neko živalsko znamenje. Na možicu podoba » kobilje glave«, široka bukev v podobi »slona« in na velikem možicu na Šprinci podoba »kokoši«. Kaj bi mi brez živali, žrebičke in Kobilje glave? Vzpon ni bil zanemarljiv, vzpenjali smo se strmo navzgor ter tu pa tam naredili še kako fotografijo. Žal pa na vrhu, pri križu ni bilo razgleda, ponagajala nam je megla. Kar kmalu smo sestopili do staje pri napajališču živine in imeli »božansko malico«! Davorin jo je oplemenitil s salamo in panceto, jaz s sirom in pašteto, Mirka pa s čokolado! Manjkala je le Markova kavica!! Žal pa je bil on na Gradiški turi! Proti Bači smo si slap Sovpa ogledali kar s ceste, na poti proti Bači pri Modreju obiskali našo članicoi Tatjano Jug, ki nas je želela postreči z vsem kar bi si lahko zamislili, pa smo imeli hrane že dovolj! Skupaj smo nekaj nazdravili, ter si privoščili kavo v Goriških Brdih, v vasi Šmartno, kjer so imeli prejšnji dan slavje vinarji! V tej prelepi »Mirkini« vasici obdani s srednjeveškim obzidjem, se ob kavici predali sončnim žarkom ter nadaljevali pot proti domu, v Braniku okusili še pizzo, pri Tomažu v Dobravljah pa kozarček dobre kapljice. Vse je uspelo tako kot smo si zamislili, seveda razen dobrega razgleda z vrha Kobilje glave!
Mirjam Frankovič Franetič
