V nedeljo, 13. novembra so mladi planinci iz OŠ Divača in OŠ Dutovlje z mentoricami Barbaro, Tamaro, Petro in Dorotejo, z vodnico Vesno in z nekaterimi starši osvojili še zadnji vrh letos. Povzpeli smo se iz Prešnice na 1028m visok Slavnik, prvi tisočak od morja proti notranjosti Slovenije. V Prešnico so se otroci z mentoricami pripeljali z avtobusom, nekaj družin pa z osebnimi avtomobili. Dokaj močna burja nam ni uničila razpoloženja in odpravili smo se po slovenski planinski poti navzgor proti našemu cilju. Na koncu vasi se začne udobna steza, ki se počasi vzpenja po južnem pobočju Gabrovega vrha poraslem z gozdom, predvsem z gabrom, ki nas je tokrat varoval pred burjo, poleti pa varuje pred pripeko. Prvi vzpon je daljši, a nezahteven. Šli smo mimo kala, razgledne skale in prečkali cesto, ki pripelje iz Hrpelj. Tu nas je burja spet prepihala, ker se gozd razredči. Čakalo nas je še nekaj vzponov in obšli smo prvi vrh Grmado. Premagali smo še zadnji vzpon proti koči in vrhu, kjer je burja spet pokazala svojo moč. Slavnik je najvišji vrh apnenčastega slavniškega pogorja in tudi najvišji vrh slovenske Istre. Do višine 850m je poraščen z grmovjem in gozdovi, vrh pa je travnat. Včasih so na vrhu kmetje iz okoliških vasi kosili travo in pasli ovce. Danes ga obiskujejo planinci in občudujejo bogato cvetoče travnike. Slavnik je tudi izredna razgledna točka. Danes ničesar od tega nismo bili deležni, saj je že pozna jesen in tudi razgled ni bil najboljši. Pod vrhom je planinska koča, ki nosi ime po Dr. Henriku Tumi, tržaškemu Slovencu, znanemu alpinistu, narodnemu buditelju, botaniku, politiku in pisatelju. Po malici so se nekateri zabavali na igralih, nekateri so se zatekli v kočo in se povzpeli na vrh. Sestopili smo spet v Prešnico, kjer so nas čakali avtomobili in avtobus.
Besedilo: Vesna Pečar, MPV PZS
Fotografije: Barbara Rodica
