V tem šolskem letu je ponovno zaživel planinski krožek v divaški šoli z novo mentorico Barbaro Rodica, ki tudi poučuje na tamkajšnji osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne Divača. V Planinsko društvo se je od 1. do 5. razreda včlanilo nekaj čez dvajset planincev, največ pa jih je iz 2. razreda. V jeseni so opravili prvi izlet na Vremščico, druga preizkušnja pa je bilo enodnevno bivanje z nočitvijo na Kokoši, ki smo jo z vodniki in še z ostalimi mentorji izpeljali v soboto, 23. in v nedeljo 24. februarja. Z oskrbnico Tino smo se dogovorili za pripravo ležišč in hrane. Skupaj z Barbaro, Dušanom in Erikom smo otroke prevzeli na izhodišču poti, iz lipiške smeri bivšega mejnega prehoda, kjer smo naredili eno skupno fotografijo in se poslovili od staršev. Proti vrhu smo ubrali strmo pot in ugotovili, da nimajo otroci pri hoji nobenih težav, saj niso nič jamrali ali se pritoževali. V koči nas je lepo sprejela Tina s čajem, nas seznanila s hišnim redom v koči, mi pa smo otroke takoj zaposlili z različnimi vsebinami iz področja orientacije, zgodovine planinstva, z zabavnimi igrami in tombolo, po večerji pa še s krajšim nočnim pohodom z opazovanjem zvezd ter osvetljenih naselij, mest Trsta, Kopra in Sežane. Erik se je po pohodu od nas poslovil, ker so ga čakale druge obveznosti, pred nami pa je bila še preizkušnja z nočitvijo. Prav te dni je bilo vreme lepo, sončno, je pa pihala močna burja in zato je bilo zunaj kar mrzlo. Otroke smo med spanjem pokrivali še z dodatnimi odejami. Jutro je prineslo nov dan in nova spoznanja. Najprej smo zapeli in voščili Dušanu za njegov rojstni dan. Pridružila se nam je Vesna s temo o varstvu narave in zaščitenim cvetjem, otroci so risali, izpolnili dnevnike in ko se je burja nekoliko umirila smo opravili isti pohod kot je bil nočni, tako, da so otroci kraje pod seboj in morje opazovali tudi podnevi. Na travniku pred kočo smo se sprostili z gibalnimi igrami, se lovili in skrivali. Prihajalo je veliko pohodnikov, kolesarjev in tudi naš vodnik Marjan- Gurka je pripeljal veliko skupino planincev iz Rečice ob Savinji. Pozdravili sta nas tudi učiteljici Mirjam Trampuž in Nives Skuk, ki sta prišli na vrh v družbi s prijatelji in sorodniki. Sledilo je kosilo, dobri krompirjevi njoki z golažem in priprava na sestop v dolino. Med hojo proti Velikemu Gradišču in izviru Vroče smo prepevali, se ustavljali, opazovali naravo in prve znanilce pomladi in po krajšem postanku sestopali proti vasi Prelože. Pohod smo zaključili pri lokavskem pokopališču, malo pred 15. uro tako kot smo bili dogovorjeni s starši. Mislim, da je bilo to enodnevno doživetje za vse nas poučno in polno lepih vtisov, otroci pa bodo nov teden nadaljevali s preživljanjem zimskih počitnic. Kakorkoli že, upamo, da smo našemu podmladku nakazali, da je tudi planinstvo lep način druženja in preživljanja prostega časa, ki ga bodo radi obiskovali tudi v prihodnje z udeležbo na planinskih izletih, taborih in morda kasneje tudi na orientacijskih tekmovanjih.
Mirjam Frankovič Franetič
