Kakor je bilo dogovorjeno smo se zbrali ob 7.00 na stari avtobusni postaji v Sežani. Odpeljali smo se do Vitovelj, kjer sta se nam pridružili še dve udeleženki. Z avti smo se odpeljali do manjšega parkirišča na koncu vasi. Pešpot nas je vodila ob križevem potu do lepo obnovljene cerkve. Po krajšem počitku smo nadaljevali do znamenja z imenom Sveta Lucija, po legendi zavetnice slepih. Zanimivo je da je skoraj na vrhu stene vdolbina z vodo, ki nikoli ne presahne. Prav zabavno je bilo videti udeleženke izleta, ko so se vzpenjale k znamenju. (slike) Nadaljevali smo po Napoleonovi poti proti Sekulaku, med tem pa občudovali Napoleonov zid, ki je nosilec te poti. Človek pomisli toliko star, pa prav nič porušen, le kako so takrat gradili…Po približno uri in pol smo prišli do Sekulaka (razgledne točke), od koder je odličen razgled po Vipavski dolini, pogled pa na zahodu seže do Kanina in vsega kar je vmes. Nadaljevali smo v smeri Kopitnika, spotoma smo si ogledali zanimiv lesen bivak, ki je grajen prav na robu stene. Nadaljnja pot nas je vodila po robu Trnovskega gozda. V teh koncih je bilo v času druge svetovne vojne kar »živahno«, kar pričajo obeležja beri spomeniki in zgodovinski opisi. Na Kopitniku je vzletišče jadralnih padalcev, ki je pa tokrat zaradi neprimernega vzgonskega vetra samevalo. Po krajšem počitku in malici smo odšli po krožni poti na izhodišče.
V Sežano vrnili nekaj po štirinajsti uri.
Skupne hoje je bilo dobre štiri ure, vse je potekalo po zastavljenem programu in brez posebnosti, pa še vreme smo imeli kot naročeno, skratka udeleženci navdušeni.
Besedilo in fotografije: Edvin Furlan