RAZPIS POHODA PO KRAŠKEM ROBU ALI STENI
TURA: Črni Kal – Marčev hrib – Zjat – Praproče – Marija Snežna – Črnotiče – Črni Kal
DATUM: 10. december 2016
ZBIRNO MESTO: avtobusna postaja v Petrinjah ob 8. uri
DOLŽINA TURE: 6 – 7 ur
ZAHTEVNOST: lahka
OPIS:
Iz Petrinj se bomo z avtomobili zapeljali do parkirišča na Kraškem robu nad Črnim Kalom. Spustili se bomo po poti, ki vodi v vas, in potem nadaljevali po poti pod steno mimo skale, na kateri stojijo obnovljeni ostanki črnokalskega gradu (grad so postavili v 11. stoletju na skalo, ki se je zaradi plazovitega terena odlomila od matične stene). Ostenja, pod katerimi bodo hodili v nadaljevanju, so priljubljeno plezališče. Po kratkem vzponu bomo prečkali železniško progo in se mimo mejnika med črnokalsko in črnotiško komuno iz leta 1819 povzpeli na Marčev hrib (425 metrov nad morjem). Pot nas bodo usmerila naravnost proti RTV oddajniku. Med potjo bomo globoko v dolini videli vas Predloko z župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika, kjer so izkopali ostanke t.i. vile rustice, podeželskega dvorca iz časov starega Rima. V okolici cerkve pa so odkrili tudi slovanske grobove.
Rastje okoli nas bo posebno, hrast črnika, ki je zimzelen, samonikli lovor, divji špargelj, hrast puhavec, mali jesen, gabrovec.
Od oddajnika nas bo pot usmerila v notranjost, na eno od notranjih stopenj Kraškega roba, skozi borov nasad, ki je posejan s podolgovatimi kupi kamenja. Gre za t.i. muše, ki so do leta 1797 označevale mejo med Avstrijo in Beneško republiko. Srečevali pa bomo tudi strelske jarke, s katerimi so v pričakovanju zavezniškega izkrcanja v Istri in Dalmaciji Nemci po kapitulaciji Italije (september 1943) utrjevali Kraški rob. Po slabih 30 minutah hoje, bomo ob jeklenici sestopili pod stopnjo in si ogledali jamo Ladrica. V jami, nastala je zaradi vode, prezimujejo netopirji.
Od jame bomo nadaljevali po markirani planinski poti na vrh stene ali Zjat (456 metrov nad morjem), pod katerim leži vas Podpeč. Enako kot vse vasi pod Steno je nastala ob izviru pitne vode.
Podpeč namreč leži v Bržaniji, prehodni pokrajini med Krasom in Istro oziroma na stiku med apnencem in flišem, za katerega so značilni številni izviri. Z vrha Zjata bomo opazovali obrambni Stolp ali Grad iz časa Benečanov. Pod njem je obzidana jama, ki je domačinom služila kot zavetišče v primeru turške nevarnosti. Stolp so obnovili leta 1988, visok je 17 m, stene pa so debele 1,5 m. Sprejel je lahko 30 do 40 vojakov.
Še nižje v dolini ležijo Hrastovlje in znamenita cerkvica sv. Trojice z obzidjem. Slednje je nastalo v 15. stoletju kot obramba pred turškimi vpadi. Posebnost cerkvice so poslikave iz 1490 in znameniti Mrtvaški ples. Nad Hrastovljami se pne nariv Lačne (451 metrov nad morjem). Po ljudskem izročilu naj bi ime izviralo iz dejstva, da paša na planoti nikoli ni bila kdove koliko bogata, zato je živina večkrat ostala lačna.
Na Zjatu si bomo privoščili daljši odmor, se razgledovali po zgornji dolini Rižane, se ozirali na Slavnik, Kojnik in še kam. Po malici bomo nadaljevali pohod v Praproče in naprej na gradišče, na katerem stoji cerkev Marije Snežne.
Potem pa po poti proti Črnotičam in črnokalski utrdbi. Nanjo bomo stopili preko jeklenega mostu in uživali v lepem razgledu na avtocestni viadukt, Tinjan, Rožar in zgornjo rižansko dolino. Pod nami pa Črni Kal z najstarejšo datirano kamnita kmečka hiša v Sloveniji (gre za Benkovo hišo iz leta 1489). Vas je znana tudi po zvoniku sv Valentina, ki se je zaradi plazovitega terena nagnil, v času Janeza Vajkarda Valvasorja pa je bil Črni Kal znan po vinu črnikalec, ki so ga vozili tudi na dunajski dvor. Z gradu bomo sestopili še do avtomobilom in končali pohod.
OPREMA: pohodni čevlji, kapa, rokavice, zimska vetrovka, pohodne palice, nahrbtnik s hrano in toplo pijačo, pa dobra volja.
OPOZORILO: Z vidika hoje bo tura sicer lahka, vendar bo trajala več ur. Zato prosim, če se na pohod ne prijavljate tisti, ki imate zdravstvene težave ali boste težko vzdržali toliko ur hoje. Ture ne bo mogoče krajšati.
PRIJAVE: Pohod bo vodila Irena Cunja, ki sprejema prijave na številko mobilnega telefona 031 680 627. Prijave do četrtka, 8. decembra.
