Ogledno turo na Vajnež sem v družbi še z dvema članoma opravila nekaj dni pred objavo razpisa. Med hojo je bilo zelo vroče, na vrhu pa nas je prijetno ohladil veter. Doživeli smo prelepe razglede na okoliške vršace Karavank in Julijcev. Tu pa tam smo srečali še kake pohodnike, ki so prihajali iz smeri Golice in Stola. Na grebenu Vajneža se je brezskrbno pasla čreda ovac in nas radovedno opazovala, nad nami pa so preletavale kavke, ki pa očitno niso potrebovale hranjenja.
Na razpisan pohod se je prijavilo 8 članov. Vse sem že prej obvestila, da bo odhod zaradi napovedi visokih temperatur pol ure prej. Žal pa je Kristjan zamudil, ker doma nima internetne povezave, jaz pa ne njegove telefonske številke, da bi ga poklicala. Celodnevna parkirnina proti Potoški planini je znašala 10 €. Kar 10 km se je bilo potrebno voziti po prašni cesti do Urbasa, izhodišča naše poti. Skoraj dobro uro smo se strmo vzpenjali po gozdni stezi do bivaka, kjer se nam je kot raj na zemlji prikazala ozelenela planina Belščice. Pri bivaku se križata Jakobova pot in steza, ki vodi do markirane planinske poti proti Golici. Po krajšem vzponu smo dosegli omenjeno markirano planinsko pot ter se usmerili proti Stolu, do odcepa poti na Vajnež. Na tabli je bilo zapisano hoje 10 minut, to pa velja le za tekače in zelo hitre noge. Mi pa smo do vrha kjer stojita kamen z napisom Vajnež 2104 m in križ dobrih 18 minut. Tudi tokrat smo bili deležni lepih razgledov na bližnje in bolj oddaljene vrhove in še na zasneženi Triglav. Za skupno fotografijo smo zaprosili par, ki je tako kot mi užival v prelepih razgledih. Sledil je sestop do smerne table za Vajnež, navzdol do bivaka pa po rumeno označeni Jakobovi poti. Še slabo uro smo imeli hoje od bivaka navzdol v senci gozda, ki smo jo blaženo potrebovali tako kot mrzlo pijačo na poti proti domu. Na tej manj znani, nekoliko bolj zapostavljeni gori in sosedi najvišjega vrha Karavank je bila ta skupina prvič in z veseljem jo bodo še kdaj obiskali. Naša zvesta članica Mirka Suhadolnik je bila po 10 mesecih okrevanja po poškodbi gležnja prvič na dvatisočaku. Iskrene čestitke Mirka!
Mirjam Frankovič Franetič
