Z avtomobili smo se zapeljali do Orleka, kjer smo parkirali. Od tu smo štartali ob lepem sončnem vremenu z dobro voljo in polni energije po delu poti Živega muzeja Krasa. Spustili smo se do Orleškega kala in nadaljevali po kolovozu mimo vrtač, suho zidanih kraških zidov, ki so nas spremljali po celotni poti in kraških gmajn. Pot nas je vodila do italijanske meje, kjer smo nadaljevali pot po gozdu. Naš prvi ogled je bil jame Grotta di Trebiciano. Pot smo nadaljevali po kolovozu, ki je obdan z suho zidanih zidov, kjer so zanimive vrzele vhodi na travnike do griča Kočeriča. Tu se domačini iz Gropade zberejo in vžigajo velik svetoivanski kres 23. junija. Od tu je tudi lep razgled na bližnje vasi in hribe nad Trstom. Po krajšem počitku smo se spustili v vas Gropado, kjer so si nekateri naši pohodniki privoščili kavo. Iz Gropade smo se povzpeli na Goli vrh 476m. Od tu smo prešli na markirano pot, ki gre ves čas ob meji med Italijo in Slovenijo do križišča poti, ki prečka mejo. Pot smo nadaljevali po slovenski strani si ogledali zanimiv naravni most in škrapljišče in se spustili na pot Živega muzeja Krasa. Med potjo smo si ogledali še dve pastirski hiški in nadaljevali pot mimo Stare Orleške smodnišnice do Golokratne jame. To je udorna jama, kjer jo obdajajo 100 do 150 m visoke stene. Tu smo naše oglede zaključili se spustili na cesto in po njej se vrnili v Orlek.
