Kraljestvo zlatih macesnov”

Zdaj lahko rečemo že tradicionalni 4. izlet v kraljestvo zlatih macesnov, po tem ko je lani iz razumljivih razlogov odpadel. 2x v Fužinskih planinah, predlani na Dleskovški planoti, tokrat pa smo se planinci PD Sežana podali v manj znane predele Karavank. Na krog Srednji vrh – Vošča – Trupejevo poldne in nazaj sem se pred kratkim skočil po šihtu. In ugotovil, da je lepa razgledna tura, tu je veliko macesnov, pa še gre za dokaj neobljudene konce. Pri normalnem tempu traja 6-7 ur, kar je idelano za jesensko turo, namenjeno večjemu številu udeležencev. In zanimanje je kar bilo. Kombi se je hitro napolnil, nato še dodaten avto. V soboto se nas je iz Sežane odpravilo 14. Oz natančneje, nekaj smo jih pobrali še po poti. Pisana zasedba, v starosti od 12 do 70 let.

Napovedano je lepo vreme, a čisto brez oblačka ni bilo. Tudi rahlo vetrovno, kar je za Kraševce, vajene burje, komaj rahla sapica 😉 Pot najprej preče po asfaltu iz Srednjega vrha do zadnje kmetije, tam ta se postavi bolj v klanec. Mimo krav in bikov na paši, nato skozi gozd do zgornje planina, nad katero se že kmalu odpre pogled proti vrhu Vošče. Razgled proti Martuljški skupini ni bil povsem čist, macesni pa tudi še ne povsem zlati. A vendarle bolj obarvani, kot včerajšnji nad Pokljuko. Nadaljevanje proti Blekovi je najprej spust, pa vzpon, pa spet spust in vzpon…ne preveč izrazit vrh poraščen z redkim macesnovim gozdom. Sledi spust na Blekovo planino, potem še malo gor in dol, dokler se ne začne zadnji vzpon na Trupejevo poldne. Greben je večinoma poraščen z gozdom, na trenutke pa se prav lepo odpre pogled. Na S Celovec, Dobrač, Baško jezero, na J pa se poleg že omenjene Martuljške skupine, kjer so se zdaj oblaki malo umaknili, pokažeta še Prisojnik in Jalovec.Na Trupejevem poldnevu pa popolnoma druga zgodba, kot do sedaj, tu je planincev kar mrgolelo. Lepo jesensko vreme je marsikoga zvabilo sem. Pa saj je bilo že zjutraj jasno, da ne bomo sami, ko je bilo komaj še kaj prostora na parkirišču. Ponovno se srečamo s skupino iz Štajerske, ki so štartali približno istočasno z nami, ravno tako krožno, le po drugi strani – čez Kresišče. Sestop je hitro minil, ustavimo se še v sirarni v Srednjem vrhu in za konec tradicionalna analiza ture pri Aljažu. Kjer je že padlo kar nekaj idej za naprej.