Ob 8,30 uri smo se odpeljali z osebnimi avtomobili iz parkirišča na železniški postaji Sežana do
vasi Zagrad nad vasjo Golac, kjer smo parkirali.
Od tu smo se povzpeli peš po markirani poti po kolovozu, ki je kmalu prešel v stezo skozi gozd proti vrhu Ostrič oz. Žabniku (1056m), kot ga domačini imenujejo. Ko smo prišli iz gozda, se nam je prikazal travnati vrh. Pod njem se je pasla čreda konjev. Še malo vzpona in že smo bili na samem vrhu. Z vrha je lep razgled na Brkine in hrvaško stran proti Učki. Po žigosanju dnevnikov in krajšem počitku smo nadaljevali našo pot. Najprej smo se malo spustili po travniku do kolovoza in nadaljevali pot proti bukovemu gozdu skoraj na mejo z Hrvaško. V tem času so že drevesa odvrgla že vse svoje liste. Po gozdu smo se po stezi malo spuščali in dvigali do razpotja za vrh Medvežica. Vzpon na Medvežico (1087m) pa je zahteval kar malo plezalne spretnosti med in po kamnitih balvanih. Razgled z vrha je bil na Kras, Brkine v ozadju Nanos in Snežnik in na Slavnik. Po krajšem počitku in razgledu smo se spustili spet na stezo in nadaljevali pot proti Razsušici (Glavičorki) 1083m. Sam vrh se nahaja v gozdu in ni razgleda. Tu smo si vzeli čas za malico. Po daljšem počitku smo se spustili po gozdni stezi do oznake za razgledišče. Malo smo se dvignili na greben od koder je razgled na Slavnik, Kojnik, Golič pa vse tja do morja. Po ogledu smo se vrnili na prvotno stezo in nadaljevali pot proti vasi Zagrad. Ves čas smo imeli lepo sončno vreme.
Polni veselja in zadovoljstva smo se odpeljali proti Sežani.
