Izleta na Veliko planino se je udeležilo 35 pohodnikov. Od tega je bilo 24 mladih planincev iz OŠ Dutovlje in OŠ Divača, v spremstvu mentoric Doroteje Kavčič in Barbare Rodica ter mladinskega vaditelja Luka Grmeka. Sedem udeležencev je bilo odraslih članov , med katerimi so bili trije starši. Iz Kranjskega Raka smo začeli hoditi ob 10. uri in prispeli na vrh čez dobro uro in pol. Med vzpenjanjem smo videli marsikaj zanimivega, se ob tem pogovarjali, odgovarjali na vprašanja, opazovali planšarske bajte in planinsko cvetje. Za otroke pa je bila najbolj zanimiva psička Gina, ki jih je prehitevala, se jim pustila božati in zaplavala v mlakah v katerih se napaja živina. Krave še niso pripeljali na planino, bilo pa je kar veliko obiskovalcev, ki so tako kot mi uživali v lepem in sončnem vremenu. Občudovali smo zasneženo Ojstrico in druge vršace Kamniško –Savinjskih Alp, se fotografirali pred cerkvico Marije snežne ter se podali še do Preskarjeve bajte, ki pa še ni bila odprta. Pri Domžalskem domu smo se okrepčali z malico, popili dober planinski čaj ter občudovali gorsko naravo, otroci pa so prosti čas izkoristili še z igro na igralih. Nad gorami so se začele zbirati megle in sivi oblaki in kazalo je na to, da bo deževalo, zato je bilo treba pohiteti v dolino. Avtobus nas je s prijaznim šoferjem Mitjem že čakal na parkirnem prostoru. Takoj, ko je avtobus odpeljal smo na šipi opazili nekaj kapljic dežja. Morda pa smo dež pustili za sabo na planini, saj je bilo nad njo opaziti temne oblake. Na avtobusu smo čas izkoristili še s planinskim kvizom in ugankami. Upam, da bo vsem ostal izlet na planšarsko planino v lepem spominu.
Mirjam Frankovič Franetič
