Naš pohodni dan smo pričeli v prelepi obnovljeni vasici Breginj, ki je bila v mesecu maju leta 1976 zaradi hudega potresa po VIII. stopnji EMS v Breginjskem kotu skoraj popolnoma porušena. Potresi, ki so v maju in v septembru tega leta prizadeli severozahodno Italijo, predvsem Furlanijo, so imeli grozljive, predvsem gmotne posledice. Na srečo ni bilo smrtnih žrtev. Lepo obnovljeno vasico, ki je imela še veliko ohranjenih tamkajšnjih starih domačij, nas je občudovala skupina osmih planincev, katera se je podala na najvišji vrh, 1612 m visokega Muzca, s ciljem prehoditi še cel greben in morda osvojiti še 1673 m visoki Stol.
Pot smo pričeli mimo cerkve v smeri Stola in Muzca, se še kar dobro uro in pol vzpenjali navzgor mimo starega mlina, naprej skozi gozd, nato pa vedno strmeje navzgor po travnatih pobočjih na glavni greben Muzcev. Tu ni bilo več sence, zato smo lastne napore vzpenjanja prenašali vsak po svoje, v znoju in potrebi po večkratnem pitju vode, saj so bile zelo visoke temperature. Pri bivaku pod Muzcem smo srečali mladi par, ki nas je med potjo kar večkrat fotografiral. Od bivaka smo imeli še nekaj minut do vrha, kjer smo uživali v prelepem razgledu na vrhove, ki so nas obdajali in v doline pod nami. Nad nami pa sta preletavala dva planinska orla, drugih živali, razen metuljev in lastovk, nismo uzrli. Saša je med potjo štela mravljišča, ki so se kar pogosto vrstila. Planinsko cvetje je bilo že v poslavljanju, med njimi košutnik, zvončnice, svišč in planike. Vse to nam je dajalo vtis prihajajoče jeseni, čeprav je bilo poletno vreme. Na razcepu poti, kjer je bili še 20 minut poti na vrh Stola in sestopa proti Breginju, so se štirje odločili, da opravijo še zadnji vzpon, štiri dame pa smo odločile za sestop po serpentinastem in dokaj strmem pobočju v dolino. Pri izviru Bele smo počakale našo skupino, kjer smo si ohladili stopala, se odžejali in zaključili pot v prijetnem bifeju v Breginju. Na poti proti domu pa smo se posladkali še s sladoledom v Kanalu. Za nami je bilo v 7 urah opravljenih nekaj več kot 11 km poti.
Mirjam Frankovič Franetič