Ob 7,00 uri smo se odpeljali iz izhodiščne točke v Sežani proti vasi Jezero na Ljubljanskem barju. Iz parkirišča nas je pot vodila skozi vas v gozd in po kolovozu smo nadaljevali vzpenjanje do zaselka Planinca. Od tu je pot potekala najprej v rahlem vzponu, potem je postajala vedno bolj strma proti samemu vrhu Krima. Pot poteka skoraj ves čas po gozdu. Med potjo smo poslušali ptičje petje, občudovali spomladansko cvetje in gozdna drevesa. Ko smo prišli v kočo pa se je vsul dež. V koči smo se okrepčali in počakali, da je nevihta prenehala. Po počitku smo se ob sončnem vremenu spuščali v dolino po isti poti, le da smo v Planinci skrenili na pot proti Preserju in obiskali še cerkvico Svete Ane. Cekev je na vzpetini od koder je odličen pregled nad dogajanjem v dolini. Tu je bilo nekoč gradišče, ki je zamrlo z rimsko osvojitvijo naših krajev. Cerkvica Sv. Ane v sedanji podobi je s konca 16. stoletja, sezidana na temeljih stare gotske cerkve. Leži na nadmorski višini okrog 500 m in je zelo lep pogled na celotno barje in vrhove Kamniških in Julijskih Alp in samega Triglava. Po ogledu smo se spustili proti vasi Jezero, saj se je vreme že spet pripravljalo na nevihto. Jezerce pri vasi Jezero leži na spodnjem koncu kraške kotanje Zajezero in ima skoraj okrogel tloris. Vodo dobiva iz sedmih površinskih izvirov, odteka pa podzemsko, skozi globok lijak in dalje prek sifona do izvira na južnem robu Ljubljanskega barja. Doslej so mu izmerili okoli 50m globine, je eno najglobljih jezer v Sloveniji in je proglašen za naravni spomenik. Je priljubljena izletniška točka.
Besedilo in fotografije: Bogdan Rojc
